Vesna Periček Krapež

KDO USMERJA MISLI

Enega temeljnih okultnih zakonov, ki pravi, da energija sledi misli, danes pozna vsak resni duhovni iskalec. Vsaj v teoriji, na ravni informacij, je to splošno znano in sprejeto. Koliko je to tudi ozaveščena izkušnja in ozaveščen način življenja, pa je že druga zgodba. Misel usmerja energije, ki so manj koherentne od nje same,  predvsem emocionalne in vitalne energije. Zato velja, kakršne misli – takšno življenje. Ali kot je zapisal angleški pisatelj W. Thackeray: "Posej misel, požanji dejanje; posej dejanje, požanji navado; posej navado, požanji značaj; posej značaj, požanji usodo."

Kdo pa usmerja misli? To je velika skrivnost duhovnega razvoja: kdo vodi misli? Si to ti? Ali pa se mislijo kar same, po svoji inerciji, ti pa si izgubljen v njih, kot v spanju, kot uročen? Kdo je tisti, ki zares misli? Odgovor je skrit v meditaciji. Meditacija – ko izkustveno pridemo do tega odgovora. Da pridemo v stik s tistim, ki je pravi mislec; ki je človekov pravi notranji jaz – višji jaz – duša – čista zavest. Različna imena, eno bistvo. To smo pravi mi – to si pravi Ti.

In kaj ima duhovni iskalec resnice, kar ste prav gotovo tudi sami, od te notranje izkušnje?

Najprej boste pričeli razločevati med seboj in mislimi: jaz nisem misel! Tisti, ki že nekaj časa redno meditirate, to izkušnjo gotovo poznate: misli se sučejo sem in tja, jaz pa sem tiho osredotočen v sebi, nevpleten vanje, tihi opazovalec. Čudovita izkušnja!  Razbremenjujoča. Prinaša mir.

Nato pa bo od znotraj vznikala sposobnost razločevanja med primernimi in neprimernimi mislimi. Razločevanje med takšnimi, ki škodijo vam in soljudem, ter takšnimi, ki so tako za vas kot za druge dobrodejne. Morda najprej šele čez nekaj časa, ko jih že izrečete. Nato pa, z redno meditacijo, že prej, preden jih izrečete.

MISEL USMERJA ENERGIJO

Seveda boste postopoma bolj ozaveščeni, kakšnih vse misli je polna glava, kaj vse "se misli" iz dneva v dan … Zaskrbljene in črnoglede misli; misli, oblečene v strahove, samopomilovanje ter celo ljubosumje in zavist; iskanje "krivcev" zunaj nas za naše lastno življenje; spletkarske misli; nedokončane, površne, opravljive; nejevoljne, nergaške (in celo sovražne) misli, nemalokrat prav v odnosu do tistih, s katerimi si delimo vsakodnevno življenje. Ter nenazadnje, sebične misli – misli, ki poudarjajo in povzdigujejo "jaz, mene, moje": "moje izkušnje", "moja pot", "moje potrebe", "moje želje", …

Včasih to prepoznanje duhovnemu iskalcu resnice vzame veselje, da bi še naprej delal na sebi. Le pogumno! Ko prepoznate, kaj vse mislite, vam ni treba zbežati v izgovore ali depresijo. Saj vi niste vaše misli (tudi vaše telo niste, niti vaše želje in čustva). Vi ste tisti, ki ste vanje oblečeni. Vaša prava narava je v globinah vašega srca, duša. Ste pa odgovorni za svoje misli (in želje, in čustva, in telo). Vendar je samo od vas odvisno, katere misli boste gojili – to je vaša odločitev.

Zgoraj opisanih misli ne boste več hoteli vzdrževati. Ker … Izčrpavajo. Onesrečujejo. Znižujejo vibracijo, vam in vašemu okolju. Vas oddaljujejo od vašega duhovnega zaklada, ki je globoko v vas.

Odločati se boste pričeli za takšne misli, ki vam bodo v podporo na vaši duhovni poti. Kot pravi Dhammapada, zbirka izrekov velikega duhovnega učitelja Vzhoda – Bude: "Pravilne misli so ti bolj v pomoč kot oče ali mati ali vsi prijatelji."

In katere so "pravilne misli"? Vse, ki so stkane iz svetlobnih niti duhovne ljubezni in modrosti. To so misli, ki vrejo iz globin našega srca in duše. Nenasilne misli. Optimistične misli, polne vedrine in radosti. Sočutne misli. Utemeljene na zaupanju – in hkrati razsodne. Pri iskanju rešitev vedno upoštevajo vse vpletene, celoto.

Večkrat čez dan se zberite v področju čela, v čelni čakri, in se zavejte: kaj sedaj mislim? Kaj s svojimi mislimi podpiram? So utemeljene na resnici; ali iščejo resnico? Na dobroti? Čemu služijo? Začnite meditirati, meditirajte redno na duhovno bistvo v sebi. Stik s resničnim seboj bo rojeval misli, ki bodo v podporo vam in vsem bitjem.

* * *