Bono Baršek

Človek je bitje, ki ga sestavljajo fizično, čustveno ali astralno, miselno ter duhovno telo. Vsa skupaj delujejo kot eno. Ko se na enem nivoju pojavi motnja v vibraciji, ta vpliva na vsa ostala telesa. Ko se motnje zaradi zadrževanja negativnih čustev in misli dlje časa vzdržujejo ali hranijo (jeza, žalost, sovraštvo, ljubosumje, strah), slej ko prej energije tega nivoja napadejo energije nižjega nivoja, to je telesa. Telo se potem odzove z boleznijo, ki je zadnji znak, da je z nami nekaj narobe.

Negativne vibracije naših misli in čustev, ki niso pod lastnim nadzorom, ustvarjajo blokade v naših avrah ter kmalu začno dušiti tudi celice in organe, ki so neposredno povezane z njimi (mislimi in čustvi). Zniževanje vibracije v višjih telesih povzroči tudi zniževanje vibracij v fizičnem telesu. Celice se prično dušiti v lastni nesnagi, saj nimajo energije, da bi se sproti čistile in samozdravile. Naše telo je namreč sposobno samozdravljenja, če mu to le dopustimo. Odmirajoče celice pa seveda povzročajo odmiranje organov in drugih telesnih funkcij. Če je tega resnično preveč, se telo enostavno zaduši od strupov, ki so posledica napačnih misli in negativnih čustev in ne toliko hrane in vode, ki ju uživamo ter zraka, ki ga dihamo. Negativne misli, ki jih imamo do sebe in drugih, so torej "greh", ki se slej ko prej obrne proti nam samim.

Ko ljudje zbolijo, najprej dolgo časa ne ukrepajo, razen če zelo boli. Poznamo pa bolezni, ki ne bolijo, ampak ubijejo na mah. Zato ljudje s takimi boleznimi ne morejo storiti nič, saj nimajo opozorila. Nekateri drugi ponavadi odlašajo, dokler ni resnično "preveč". Na splošno ljudje zdržijo neverjetne pritiske in bolečine, saj mislijo, da je to normalno ter da je to pač del življenja. V resnici se bojijo soočanja s sabo in sprememb, ki jih bo soočanje prineslo. Zato ne ukrepajo pravočasno. Druga napaka je seveda ta, da poiščejo pomoč pri zdravniku, ki jim predpiše zdravila. Zdravila lahko olajšajo simptome, olajšajo bolečino in za nekaj časa preprečijo, da bi se bolezen širila. Ne ozdravijo pa vzroka.

Današnja genetika je dognala nekaj, kar del duhovne znanosti ve že mnogo tisočletij, namreč da so za bolezni in okvare telesa pa tudi čustev krive okvare DNK oziroma da gre za viruse, ki vztrajno napadajo vsa bitja in njihove kromosome. Virusi so mutageni faktorji, ki spreminjajo DNK in ga kvarijo. Tako lahko rečemo, da gre pri vseh boleznih za to, da so njihovi vzroki v okvarah določenih kromosomov DNK. Ko bolečina zaradi vpliva zdravil mine, ljudje mislijo, da je njihova bolezen premagana in veselo nadaljujejo z enakim življenjem, kot so ga živeli do bolezni. Ko pa gre za resnično hude bolezni, na primer rak, tisti, ki ga premagajo, ponavadi postanejo spremenjeni. V njih so se skozi dolgo obdobje porajala vprašanja in tudi odgovori, na primer: kaj je bilo narobe, zakaj je do tega prišlo, kaj lahko naredim itd.

Ti ljudje ponavadi dojamejo, da morajo slediti nekim drugim vrednotam. Spremenijo način prehrane, gibanja pa tudi komunikacije z drugimi ljudmi. Znana je zgodba o Američanu, ki so mu odkrili raka in mu "dali" še pol leta življenja. Ta človek je zapustil službo, prodal vse imetje in odšel na pot okoli sveta. Čez tri mesece ni bilo ne duha ne sluha o raku. Sedaj zelo dobro živi, našel je svojo življenjsko sopotnico, napisal je že več knjig in postal milijonar samo z njihovo prodajo.

Osnovna napaka je seveda ta, da človek že na začetku ne išče resničnih vzrokov za težave. A po drugi strani je to tudi nemogoče. Kajti svojih težav se zave šele takrat, ko resnično boli in ko strah pred smrtjo postane zelo velik. Se pravi, če se ne zavedamo dobro svojih težav, jih ne bomo reševali. To je enostavno vcepljeno v Človeka.

ZDRAVILO NE ZDRAVI VZROKA BOLEZNI

Mnoga zdravila delujejo protibolečinsko ali blokirajoče. To pomeni, da blokirajo del živčevja, ki je odgovoren za bolečino. Toda bolečina ni bolezen, bolečina je samo znak, da v telesu poteka bolezenski proces, ki se razvija. Kaj smo torej naredili z jemanjem takega zdravila? To, da se bo bolezen veselo razvijala naprej, ne da bi mi kaj čutili! Nekatera druga zdravila delujejo tako, da prevzamejo vlogo imunskega sistema in se umetno borijo proti bolezni, jo sicer lahko zaustavijo (ali pa tudi ne), toda imunski sistem je poškodovan, oslabljen ali pa razpadajoč in bo bolezen na nek način znova izbruhnila. Morali bi namreč krepiti imunski sistem. Je pa res, da je včasih treba vzeti antibiotike, ker bi lahko prišlo do hudih posledic, če jih ne bi jemali. Toda potem je treba okrepiti svoje telo in imunski sistem s pravilnim življenjem, s pomočjo znanih tehnik gibanja in dihanja, pravilne prehrane in pravilnega mišljenja. In predvsem s tem, da si človek poišče svojo vizijo, svoje poslanstvo ali življenjsko nalogo, ki ga bo edino pripeljala do samouresničitve.

Zaenkrat ne obstaja zares učinkovito zdravilo, ki bi zdravilo vzroke bolezni, a kot sem dejal, današnja medicina dela velike korake naprej in morda bo v nekaj letih to tudi možno s pomočjo cepiv, ki bodo naše kromosome popolnoma zaščitile pred virusi in jih hkrati tudi očistile. To pa je malo večji problem, kajti ljudje se z virusi in bakterijami že rodimo, kajti prejmemo jih že ob spočetju, saj so naši starši dajalci naše DNK. Torej, s pravim načinom življenja in uporabo posebnih tehnik omogočimo telesu, da se očisti in naravno okrepi. Ker pa gre za množico virusov, ki niso dejavni vsi hkrati, ta postopek čiščenja lahko traja precej dolgo. Potrebna je res popolna samodisciplina in velika vztrajnost.

Tehnike, ki so nam na voljo, so v različnih kulturah poznane že več tisočletij. Lahko bi rekel, da samo popolna skrb zase na vseh nivojih povrne DNK v izvorno, čisto stanje, to pa je stanje, ko nobena bolezen ne more več prizadeti človeka. Ob tem pa je tudi človek sam rešen vseh strahov in sovražnikov, kajti ko v glavi in srcu nimaš več nobene skrbi, nobenih sovražnih, jeznih ali žalostnih misli, ne moreš privleči v svojo bližino nič več slabega.

BOLEZEN USTVARIMO SAMI

Bolezni in druge napake človeku povejo, da je obremenjen s hudo preteklostjo, z mnogimi izkušnjami, ki jih ne sprejema in ne razume, z "grehi" (gre za odvisnosti, prevare, kriminal, ubijanje, ustrahovanje drugih, da bi nekako povzdignil sebe in podobno). Ta preteklost je včasih težko vidna, kajti dogaja se, da petnajstletnik umre zaradi hude okvare srca, ki jo ima že od rojstva (morda tega niti ne ve!) ali pa dvajsetletnik umre zaradi raka. Če bi gledali samo to življenje, bi težko našli take "grehe" (ki bi jim lahko rekli "življenjske napake, ki se ponavljajo, ne da bi se človek iz njih kaj naučil in se spremenil" - se pravi, da bi napake nekako popravil), ki bi proizvedli te bolezni, toda te napake vlečemo naprej iz preteklih življenj in temu rečemo karma in to je stvar, ki jo bo nekega dne spoznala sleherna duša. "Greh" je vse, kar je proti samemu sebi in resnici. Če si brez zavesti in dopuščaš, da drugi vladajo tebi in tvojemu življenju, je to napaka ali greh brez primere. Taki grehi ustvarjajo hude bolezni, ki lahko povzročijo velike epidemije, kot je kuga, tuberkuloza, AIDS. In ko misli znanost, da je neka bolezen, nek virus obvladan, se pojavi njegova mutacija, ki je odporna na vsa dosedanja zdravila, in krog se nadaljuje.

Dokler ljudje niso spoštljivi do sebe in drugih, bodo prihajale vse možne bolezni pa tudi kaka stara se lahko vrne. Kajti ljudje jih kličejo sami s svojo jezo, nespoštovanjem, občutkom manjvrednosti.

DIHANJE JE GIBALO ŽIVLJENJA

Povprečen človek večinoma uporablja 10- 20 % svojih pljuč, temu primerna pa je tudi prekrvavitev vseh organov in celic. Če se človek redno rekreira, tudi poskrbi za to, da se celice in organi bolj napijejo kisika in očistijo strupov, ki neprestano nastajajo. Toda če dihaš samo desetprocentno, se celice na to navadijo, skrčijo svoje delovanje na deset procentov in tako človek v bistvu životari. Sčasoma, z leti, se celotno telo zakrči, je vse manj sposobno in začno se težave. Ko pade ta nivo pod pet procentov, se začne območje stalnih, kroničnih bolezni. Vse seveda izvira iz dejstva, da se človek boji življenja, boji se pokazati, kdo je, in se zapira. Tisti, ki se rekreirajo redno in pravilno (in pri tem ne pretiravajo), so bistveno bolj vitalni in živijo v povprečju po deset let dlje. Vendar pa tudi rekreacija ne zmore narediti vsega. Če hočemo doseči, da vse celice delujejo stoprocentno, moramo storiti marsikaj, kar v naši kulturi enostavno ni udomačeno, ponekod pa je ali pa je bilo. Znanje o tem se danes zelo odpira, a je vse še vedno v povojih, ljudje večinoma samo ovohavajo, ali je to-in-to zanje dobro, a potrebna je res temeljita odločitev, znanje in tehnike ter seveda neupogljiva namera, da to dosežeš.

Tehnike dihanja se uporabljajo pri jogi, tai chi-ju, kung fu-ju, karateju in magičnih kretnjah. Vse temelji na tehniki dihanja. Včasih je dihanje globoko, včasih plitvo in hitro, včasih eksplozivno, odvisno od tehnike. Vsaka tehnika zahteva svojo vrsto dihanja in marsičesa se moramo naučiti. Govoril sem o celicah, a hkrati z njimi deluje tudi miselni in čustveni nivo ter človek, če ne dela nič, tako samo pada v pekel nizkih vibracij oziroma čustev. Samo z dihanjem lahko premagamo strah in z nobenim drugim sredstvom! Ko si brez strahu, pa lahko narediš, kar je potrebno.

(izvleček iz članka)