Drago Klanšček

Hiter tempo življenja, naraščajoče obremenitve, vse manj prostega časa, onesnažen zrak in voda, nezdrava prehrana, vse to poleg dedne obremenjenosti vodi v razvoj različnih sodobnih bolezni, kot so npr.: alergije, diabetes, visok krvni tlak, rak. Rak je trenutno drugi najpogostejši vzrok smrti v Veliki Britaniji in ZDA, pri nas se število rakavih bolezni iz leta v leto povečuje, tako vsako leto za rakom zboli vsak peti prebivalec Slovenije. Med leti 2002 in 2004 se je pri nas število novih primerov povečalo za 39 %, število umrlih za 14 % med moškimi in 12 % med ženskami. Napovedi so, da bo v 20 letih verjetnost, da nekoč obolimo za rakom, znašala kar 50 %.

Načinov za preprečevanje omenjenih kroničnih bolezni in še posebej raka je več. Poleg drugih dobro znanih bomo poudarili predvsem pomen čiščenja debelega črevesa.

KAJ JE RAK

Rak je spremenjena celica, ki lahko nastane iz vsakega tkiva v katerem koli organu. Gre za spremembo v celičnem genskem materialu, ki jo lahko povzročijo različne rakotvorne kemične spojine, nekateri virusi, ionizirano sevanje ali sončna svetloba. V normalnih okoliščinah imunski sistem takšne celice izloči, vendar pa ni vedno dovolj močan, da to tudi stori. Za razliko od normalnih celic začnejo rakave celice v primeru oslabljenega ali šibkega imunskega sistema prekoračevati svoje meje, zasedati prostor zdravih celic in se razširjati po vsem telesu. Rak torej nastane zaradi neravnovesja, ki pa se z njegovim nastankom še poglobi.

Dejavniki tveganja za nastanek raka

Tveganje za nastanek raka in tudi drugih kroničnih bolezni je pogojeno s prepletom več dejavnikov, in sicer z življenjskim slogom, okoljskimi dejavniki in obremenitvami (npr. arzen, azbest, pretirana sončna svetloba, benzen, nikelj) in dednostjo. Ker je dedna nagnjenost nekaj danega, se bomo bolj posvetili dejavnikom, na katere lahko vplivamo.
Tveganje za nastanek različnih vrst raka povečujejo nekatere nezdrave navade, kot so kajenje (rak na pljučih, v ustih, grlu in na sečnem mehurju), uživanje alkohola (rak na požiralniku), prekajene ali vložene hrane (rak na požiralniku), pretirane psihične obremenitve oz. vsakodnevni stres (na vse vrste raka), premalo počitka, pomanjkanje gibanja itd. Ne smemo pozabiti na potlačena čustva, neurejene odnose, stalne pritiske, konfliktne situacije... Vse to vodi v zastajanje strupov v organizmu oz. toksemijo, za katero je značilno kislo okolje, ki je idealno za razvoj rakastih celic. Poleg tega zaradi preobilice strupov v organizmu, ki jih telo ne uspe več sproti izločati, imunski sistem oslabi.

PREPREČEVANJE RAKA IN DRUGIH SODOBNIH BOLEZNI

Če želimo preprečiti nastanek raka in drugih sodobnih bolezni, moramo razumeti njihov nastanek. Razlage o tem so različne, vendar posvetimo pozornost le eni, ki po mojem mnenju sega v bistvo problema.

Zaradi procesov metabolizma zaužite hrane, negativnih vplivov zunanjega okolja in psiholoških dejavnikov – npr. potlačena jeza ali ponavljajoča se negativna čustva itd., se v organizmu ustvarjajo toksini oz. strupi, ki jih človeški organizem ob normalnem delovanju s pomočjo izločal (debelo črevo jetra, pljuča, ledvica, koža) ob zadostnem vnosu kvalitetne pitne vode sproti izloča iz organizma. Predstavljajmo si posodo (naše telo), v kateri se zaradi prej omenjenih procesov ustvarjajo toksini. K sreči ima ta "posoda" vgrajene "pipice" (izločala) za izpust teh toksinov. Od količine ustvarjenih toksinov v posodi in od prepustnosti pipic za odvajanje toksinov je odvisno, ali se bodo začeli v posodi zadrževati toksini. Torej če količina ustvarjenih toksinov v določenem času presega kapaciteto izločanja izločal, se bodo v posodi (našem telesu) začeli nabirati toksini in povzročati motnje v delovanju telesnih sistemov. Kdaj se to zgodi, je odvisno od več dejavnikov: količine vnesenih strupov glede na  čistilno sposobnost organizma, kondicije izločal določene osebe, nivoja obremenitve okolja, starosti osebe, psihofizičnega stanja osebe, socialnega okolja, načina življenja, mišljenja…

(izvleček iz članka)