Bono Baršek

V praksi doseči višje zavedanje in delovati v skladu z njim ni lahko. Da bi posameznik zares postal bojevnik, mora v praksi potrditi tisto, kar misli, da je res. Zbrati mora vso moč, ki jo je izgubil v preteklosti in to moč mora tudi znati ohraniti. To moč lahko zberemo samo s posebnimi tehnikami in izjemno samodisciplino.

V tokratnem zapisu bo govora o tehnikah, ki jih bodo uporabljali tisti, ki res hočejo živeti z zavestjo. Živeti v stanju zavesti je zelo težko in tudi, ko je ljudem ponujena jasna možnost in podano jasno znanje, ga zelo neradi sprejmejo – življenje brez odgovornosti, brez jasnosti, je večini ljubše, pa čeprav vedo, da bodo zato umrli. Pogoji življenja na Zemlji so namreč taki, da zavest zavirajo na vse možne načine – tudi skozi "duhovnost". Duhovnost je pri tem zelo posplošen pojem, ker se vanj meče vse od rekreativne joge, tai chija, ne vem kakšne skupnosti, sekte, zdravilce, šamane, hojo po ognju, celo gibanja za zdravo prehrano, boj proti mučenju živali, društva za boj proti izkoriščanju ljudi na ta ali oni način in še mnogo tega. Navidezno je vse lepo in prav, a nihče - ali pa zelo redki - se dotaknejo prave stvari – samih sebe. Večina prej naštetih in nenaštetih aktivnosti se konča pri boju proti nečemu, redki pa se zmorejo boriti za nekaj!

Medtem ko boj proti neki stvari kvečjemu skrbi za to, da problem uvidimo (s tega stališča niti ni tako zelo narobe, da take aktivnosti obstajajo), ne pa ga razrešimo (ponavadi jih ustvarimo še nekaj), se bojevnik usmeri vase in razišče svoje strahove, jezo, žalost, navezanosti na stvari in ljudi pa tudi na svoja lastna notranja stanja. V praksi je tako, da se ljudje raje jezijo na nekoga (to pomeni prelagati odgovornost na druge), kot pa da bi odpustili in se spremenili. Gre za to, da se z odpuščanjem (ki je energijski postopek čiščenja in osvobajanja od tujih energij), človek spremeni in postaja drugačen. Postane zavesten in odgovoren za svoja dejanja.

KRIZA PRINAŠA PREOBRAZBO

Če poskusim na kratko opisati problem človeštva, se ljudje skušajo prilagajati družbi, namesto da bi sledili svoji poti. Ljudje so zelo trmasti in živijo v neverjetnih odvisnostih in zato prava duhovna pot čaka le na tiste, ki so pripravljeni poslušati svoj notranji glas.
Za to morajo biti izpolnjeni določeni pogoji: na nekem nivoju mora že obstajati zelo visoka zavest in čistost. Drugi pogoj je, da je človek še dovolj mlad, kajti čakajo ga leta čiščenja. Starost je eden najhujših sovražnikov bojevnika. Tretji pogoj pa je ta, da je že dovolj zgodaj doživel nekaj pravih udarcev "usode" in je padel dovolj nizko, da se lahko začne dvigati. Ja, najprej moramo res globoko pasti, da nam pade na pamet najbolj logična stvar na svetu, ki se imenuje: POSKRBI ZASE! Kako boš skrbel za druge, če še zase ne moreš?

Ko so ta pravila izpolnjena, se bo v trenutku začela pot navzgor in za vse bo poskrbljeno: za učitelja (ki mora priti od nekod, da si ne bi kdo domišljal, da bo učitelj kar sam), za tehnike, za znanje. Tema človeštva je tako huda, da nihče sam tega ne zmore (razen tik pred koncem naše odisejade, ko bo energija tako visoka, da bo tudi to možno) niti se tega ne da učiti po knjigah (razen izjem, pa še te imajo nekje vodstvo, ki jim pomaga). In še to, mora nas biti več, da se lahko podpiramo in učimo drug od drugega.

Nekateri med vami ste že doživeli padec in ste se morali začeti boriti, zato veste, kako to gre. Tisti drugi, ki tega še niste dosegli, pa sprejmite življenjske krize kot možnost za spremembo, preobrazbo, nov način gledanja na svet in nase. Šele takrat bo pot zares začela iti navzgor.

Krize so nujne, saj lahko samo ob takih trenutkih spoznamo napake in se začenjamo razvijati v smeri proti izvoru, proti JAZ SEM. V stiku z višjimi energijami resda začutimo mnoge čudovite efekte, mnoga razodetja, toda te energije se usmerjajo v notranjost, kjer vlada pekel norih čustev, norih odvisnosti, nore razcepljenosti. In te nove energije se pričnejo boriti s starimi, kar je fizično občasno zelo naporno. Treba je vedeti, da bomo v stiku z višjimi energijami doživljali velike pretrese na mentalnem, čustvenem in telesnem nivoju. Kdor tega ne doživlja, ni bil nikoli zares v stiku s temi energijami.

PRAVA NAMERA JE POT DO CILJA

Dandanašnje "običajno" stanje človeštva je ena sama velika razcepljenost, nepovezanost, nemoč in samopomilovanje. Vse je ena sama velika bolečina, ena sama črna luknja. Ljudje se z njo spopadajo tako, da jo zanikajo, je ne priznajo, bežijo na vse načine od te resnice (v odvisnosti vseh vrst) ali pa se utapljajo v totalnem samopomilovanju in neprestano govorijo o sebi kot o najbolj grešnih, najhujših pripadnikih človeške vrste. Slednji zelo dobro poznajo resnico o črnem delu sebe, a nimajo skoraj nobenega stika s svojo svetlo stranjo.

Med ljudmi imamo tako dve podvrsti: običajen, povprečen človek in pa bojevnik. Razlika je velika, a vsi si delimo iste vzorce, iste težave, le da se bojevnik bori, ostali pa bežijo in živijo v zanikanju.

Kakšna je razlika? Običajni ljudje porabijo vso energijo, da bi pozabili (in to je vzrok za vse bolezni, nesreče – in smrt samo), bojevnik pa iz pozabljene preteklosti črpa energijo, da bi odšel v večnost. Večnost, dragi moji, ni smrt, kot si morda mislite. Večnost nima zveze s smrtjo. Smrt je posledica napak, ki jih ljudje delajo, večnost je nagrada za brezgrajnost.

Da bi se bojevnik boril, mora imeti določena sredstva za boj – tehnike, znanje in namero.  Nekateri med vami se ukvarjate z jogo, kar je čisto spodoben sistem, a če ga jemljete rekreativno (in večina ga), ne boste od njega imeli nič več kot urico boljše volje. Drugi se učijo tai chi ali še mnogo drugih sistemov. Vsi so dobri in hkrati so vsi zanič. Dobri so, če ima posameznik pravo namero, in zanič so, če nima nikakršne namere. In to je ključ do rešitve – namera. S pravo in iskreno namero lahko storimo vse s tehnikami in celo brez.

(izvleček iz članka)