Dr. Vojka Bole-Hribovšek

Poslavljamo se od starega leta in se že pripravljamo na novo. Naredili smo obračune in ugotavljamo, da smo nekateri bolj, drugi manj zadovoljni s seboj, kakršni smo bili v iztekajočem se letu. Hkrati pa delamo načrte, kaj vse bi radi naredili v letu, ki prihaja. Saj se poznamo! Nekateri bi radi shujšali, drugi bi se odvadili kajenja, tretji želijo poklicno napredovati, četrti živeti bolj zdravo, peti najti pravega partnerja, šesti imeti otroke, sedmi živeti bolj srečno družinsko življenje. Želja in načrtov je nešteto! Kaj pa lahko naredimo, da jih ne bomo tudi tokrat kot neizpolnjene sanje pometli pod preprogo in zaman upali, da bo v prihodnjem letu boljše? Poglejmo, ali nam joga lahko pri tem pomaga!

KAJ SO NAŠI ŽIVLJENJSKI CILJI

Večina nas verjame, da pridemo na ta svet z nekim namenom in ciljem. Zame je to duhovna rast in razvoj zavesti od individualne, vase usmerjene, proti širši, vseobsegajoči, univerzalni zavesti. Ker pa je to za eno življenje najbrž prevelik zalogaj, se v posameznih življenjih bolj posvečamo posameznim vidikom rasti. Tako se razlikujemo in hkrati dopolnjujemo in pomagamo eden drugemu pri rasti. Prepričana sem, da naša naloga ni bežanje pred problemi, ampak učenje, kako jih reševati. Vsi smo bili kdaj pred težkimi odločitvami, ki so nam življenje dobesedno "postavile na glavo". Koliko so bile naše odločitve pravilne, pa se pokaže šele čez čas.

Včasih moramo preprosto zaupati svojemu treznemu premisleku in intuiciji, stisniti zobe in upati na najboljše. In če se izkaže, da smo se zmotili, ne obupajmo prehitro! Morda pa smo potrebovali nekaj drugega, kot je bilo videti na prvi pogled. Če smo se spravili v težave, smo morda potrebovali priložnost, da se jih naučimo reševati. Morda je to vaja za reševanje večjih problemov ali pa preprosto sporočilo, da nismo nezmotljivi, zato ne obsojajmo drugih, če naredijo napako. Tako lahko je krivdo prevaliti na drugega in se samemu sebi zdeti večvreden! Ali pa potrebujemo učno uro vztrajnosti in discipline, predanega dela, zaupanja vase kljub težavam, usmerjenosti na cilj. Včasih smo mogoče preponosni, da bi prosili za pomoč (večinoma moški problem!) ali pa preprosto ne verjamemo, da jo bomo dobili, ker smo bili prevečkrat razočarani. Možnosti je veliko. Kako se torej znajti v tem!?

Pravijo, da so največje stvari najbolj preproste. Naučimo se uporabljati "zdravo pamet"! Swamidži pravi, da Indijci temu slikovito rečejo: "Uporabljaj tisto, kar imaš med ušesi!" Živimo v svetu, kakršen pač je. Sprejmimo ga in naredimo iz svojega življenja najboljše, kar lahko. Usoda nas je postavila na določen zemljepisni kraj, v družino in državo, v čas, družbeni sistem, v okolje, nam dala genetsko zasnovo za bolj ali manj zdravo in lepo telo, bistrost in talente. Kaj bomo iz tega naredili, pa je na nas.

Radi gledamo druge in njihove dosežke. Nekaterih se veselimo, druge jim zavidamo, tretji nas spodbujajo, da tudi sami poskusimo iz sebe narediti nekaj več. Predvsem pa nikoli ne pozabimo, da smo edinstvena kombinacija lastnosti, ki se ne ponovi nikoli več. Ni naš namen, da smo kopije naših idolov, ampak da kar najbolje izkoristimo svoje lastne potenciale. Zato razmislimo, kaj so naše prednosti in kako jih lahko uporabimo.
Moja velika žalost je bila na primer, da ne znam lepo peti. Dostikrat, ko sem poslušala koga, ki to zmore, sem si mislila, da bi prepevala cele dneve, če bi imela tak glas in posluh. Tako pa se raje omejim na priložnosti, ko me drugi preglasijo ali pa ko sem sama. Pa še takrat se mi kdaj zgodi, da same sebe ne morem poslušati, ker tako "fušam". Srečujem pa ljudi, ki mi pravijo, da bi radi znali pisati tako kot jaz. Ali pa me sprašujejo, kako lahko predavam brez treme. Povem jim, da sem že tretja generacija pedagogov in v šali dodam, da sem od nekdaj rada "drugim solila pamet". Od malega sem si že želela učiti in biti pisateljica. Ni ne moja zasluga, da imam nekatere talente, in ne moja krivda, da drugih nimam. Preprosto, taka sem se rodila. Moja naloga je predvsem to, da jih čim bolj izkoristim v dobro čim širšega kroga ljudi.

Razmislimo torej, kaj so naše resnične življenjske naloge in kaj v svojem življenju trenutno najbolj pogrešamo. Pri tem imajo ključno vlogo naše vrednote. Kaj nam je v življenju res pomembno? Je to kariera, moč, neodvisnost, izzivi, preskušanje svojih sposobnosti in preseganje omejitev, ali pa morda varnost, družinsko življenje, sodelovanje, razumevanje, ljubezen, občutek, da smo koristni in nekaj prispevamo k boljšemu svetu? Vsak ima svoj pogled na to. Pomembno je, da ga ozavestimo in da poznamo svojo lestvico vrednot.
Nekatere se lahko dopolnjujejo, druge pa morda celo izključujejo. Takrat se je treba odločiti, katera ima prednost. Seveda se vrednote v različnih življenjskih obdobjih in razmerah tudi spreminjajo, čeprav si težko predstavljam, da bi se nekdo glede tega popolnoma spremenil. Menim, da gre bolj za različne poudarke in trenutne prioritete.

Ko so nam naše vrednote jasne, se zamislimo nad tem, kako jih udejanjamo v vsakdanjem življenju. Seveda se tudi tu razlikujemo po značajih. Nekateri so bolj samotarski in najbolje delujejo sami ali v majhnih skupinah, drugi potrebujejo okrog sebe ljudi in "akcijo" ali pa "zacvetijo", če so lahko v središču pozornosti. Nekateri so rojeni voditelji, drugi se bolje počutijo v ozadju. Eni dobro prenašajo stres in jih zlepa kaj ne spravi iz tira, drugi so bolj občutljivi in se hitro zaprejo vase in umaknejo. To ne pomeni, da so eni boljši od drugih. V različnih okoliščinah so potrebne različne lastnosti. To, kar jaz lahko storim "z levo roko", je nekomu morda zelo težko in obratno. V tem je čar sodelovanja in dopolnjevanja. Vsak naj najde tisti način, ki mu je "pisan na kožo" in v katerem najbolje deluje. Dela je dovolj za vse! To pa ne pomeni, da nam ni treba znati nič drugega. Življenje nas ne tako redko sili, da prevzemamo tudi druge vloge in načine. Morda je naša naloga prav v tem, da razširimo svoje zmožnosti in ugotovimo, da se da stvari narediti tudi drugače.

OD BESED K DEJANJEM

Ko smo si na jasnem s ključnimi usmeritvami, je čas, da si določimo konkretne cilje, ki bi jih radi dosegli v določenem časovnem okvirju, na primer v prihodnjem letu. Cilji naj bodo čim bolj jasni in določimo si, kako bomo prepoznali, da smo jih dosegli. Če gre za neko konkretno stvar, na primer za nakup avtomobila, opravljanje izpita ali potovanje, to ni težko. Kadar pa govorimo o bolj abstraktnih stvareh, kot je na primer izboljšanje odnosov z družino, skrb za zdravje in podobno, je treba zadeve konkretizirati. Pri izboljšanju odnosov nam morda pomaga, če si zastavimo cilj, da bomo vsak teden preživeli vsaj en večer z otroci po njihovih željah, se z njimi igrali ali jih peljali kam ven. Če smo bolj burnega temperamenta, nam je lahko cilj, da se naučimo sprostitvenih tehnik in jih uporabljamo, kadar začutimo, da se nam nevarno "dviga temperatura". To ne pomeni, da nikoli več ne bomo povzdignili glasu. Bodimo realisti! To se dogaja tudi najmirnejšim ljudem. Če pa ga bomo namesto trikrat na dan povzdignili le trikrat na teden, si lahko čestitamo. Pri skrbi za zdravje je lahko cilj, da bomo že nehali odlašati in šli končno k zdravniku na pregled ali pa da se bomo vpisali h kaki vadbi in se je seveda redno udeleževali (kolikokrat ste si že obljubili, da boste doma vadili, pa ste odnehali že po mesecu ali dveh?!). Če se odločimo za učenje tujega jezika, si razjasnimo, za kaj ga bomo uporabljali. Si želimo na primer sami pisati poslovna pisma, bi radi brali knjige ali pa si želimo pomagati med bivanjem v tuji deželi? Opredelimo tudi, ali lahko te cilj dosežemo sami, ali pa za to potrebujemo tudi druge na primer družino, društvo, uradne ustanove. Večini ljudi pomaga, če si te cilje zapišejo in če o njih govorijo z najbližjimi. Tako bomo tudi lažje preverili ob koncu leta, koliko smo uspeli.

KAKO NAM PRI IZPOLNJEVANJU CILJEV LAHKO POMAGA JOGA

Vadba joge nas sprosti, nam daje energijo in razvija naše fizične in psihične sposobnosti. Znanstveniki ugotavljajo, da se med našimi aktivnostmi vzpostavljajo nove povezave med možganskimi celicami ali utrjujejo stare. Če se torej želimo naučiti nečesa novega, moramo to "vtisniti" v naše živčne povezave in te povezave utrditi z vajo. Že samo to, da redno vadimo in s tem med drugim razvijamo disciplino ter vidimo svoj napredek, nam daje moč in zaupanje vase, da zmoremo še kaj drugega. Z ustrezno skrbjo zase si tudi potrjujemo, da smo pomembni in vredni truda, in da si zaslužimo več, kot trenutno imamo. Če ne verjamemo v svojo lastno vrednost, si lahko sami "sabotiramo" uspehe, jih nočemo prepoznati ali pa se jih ne znamo veseliti. Uspeh sam v smislu zavesti "Zmorem in zaslužim si!" je namreč najboljša motivacija za nadaljnji trud.

Pri spoznavanju samih sebe in svojih resničnih namenov in motivov nam lahko veliko pomaga meditacija samoanalize. Čim bolje se poznamo, tem lažje in učinkoviteje krmarimo svoje življenje v zaželeni smeri. Ena od stopenj meditacije samoanalize je prav prepoznavanje svojih prednosti in slabosti. S tem, ko se naučimo prepoznavati svoje prednosti v vsakdanjem življenju, jih bolje izkoriščamo. Z zavedanjem slabosti jih lažje presegamo. Ni s nam treba obremenjevati z njimi! Psihologi pravijo, da spodbujamo tisto vedenje, ki mu posvečamo pozornost. To velja tudi, kadar gre za nas same. Čim bolj si bomo govorili, kako neustrezni smo in kaj vse delamo narobe, tem bolj bomo takšno vedenje "vtisnili" v naš živčni sistem. Pogosto zadošča že to, da se zavemo, kaj se v nas dogaja. Ko opazimo nekaj, česar pri sebi ne odobravamo, preprosto preusmerimo svoje misli v tisto vedenje, ki si ga želimo. Podobno kot če bi na računalniku pisali čez tekst, ki ga želimo popraviti.

Naše misli vplivajo na naša čustva in občutke. Sami si lahko izbiramo, kaj in kako bomo čutili. Različni ljudje različno doživljajo iste stvari. Za nekoga je nekaj "strašno", "grozno" ali "katastrofa", za drugega pa le manjša neprijetnost, ki ji ni potrebno posvečati večje pozornosti. Morda res še ne moremo vplivati na to, kakšna čustva se nam bodo pojavila, vsekakor pa lahko vplivamo na naš odziv nanje. Če nekdo počne nekaj, kar nas moti, mu lahko preprosto prijazno rečemo, na primer: "To mi ni všeč. Se da narediti kako drugače?", ali pa mu v jezi razbijemo nos. Odločitev je naša.

Ko gre za pozitivne stvari, ki si jih želimo, jih lahko spodbujamo s tem, da o njih razmišljamo, se jim posvečamo, iščemo načine, kako bi to naredili čim bolje, prepoznavamo vsak korak na poti in se ga veselimo. Pri dolgoročnejših projektih jih je dobro razdeliti na manjše, lažje izvedljive naloge. Tako bolje spremljamo svoj napredek, hkrati pa nam ti manjši uspehi dajejo motivacijo za napredovanje na začrtani poti. Tu prav gotovo velja rek: "Kar seješ, to žanješ!"

(izvleček iz članka)

* * *