Bara Hieng

Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok bolezni in prezgodnje smrti. Statistike kažejo, da v razvitih državah Severne Amerike, zahodne in srednje Evrope znaša stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja do 50% vseh smrti, kar pomeni, da so te bolezni kot vzrok smrti daleč na prvem mestu. K razvoju bolezni srca in ožilja prispevajo številni dejavniki, od genetske preddispozicije, torej prirojene večje dovzetnosti za nastanek nekega obolenja, virusov ali bakterij, do dejavnikov iz okolja oziroma tistih, ki so povezani z načinom življenja. Dejavnike, povezane z načinom življenja, lahko nadziramo (npr. s hrano, ki jo uživamo, s svojimi navadami in telesno vadbo), drugih žal ne moremo.

Srčne bolezni so pogosto dedne. Če so v neki družini starši, brat ali sestra doživeli srčni infarkt pred 55-im letom starosti, je nevarnost za njihove najbližje sorodnike desetkrat večja kot za ljudi, ki v družini nimajo srčnih bolezni. Pri nekaterih ljudeh je visoka raven holesterola v krvi zapisana v njihovih genih in tudi pojav zvišanega krvnega tlaka je pogostejši pri ljudeh z dejavniki tveganja za nastanek te bolezni. Dejstvo je, da je eden od 500 zahodnjakov rojen z visoko ravnijo holesterola v krvi, kar povečuje nevarnost za trombozo in srčno-žilne bolezni. Med glavnimi dejavniki, ki povečujejo nevarnost za srčne bolezni, so povišana raven holesterola v krvi, kajenje, visok krvni tlak, debelost in sladkorna bolezen, ker imajo sladkorni bolniki težave s presnovo, kar dodatno obremenjuje jetra, ledvica in srce ter povečuje nevarnost bolezni srca in ožilja. Visok krvni tlak in holesterol sodita po dosedanjih raziskavah med najbolj nevarne dejavnike srčno-žilnih obolenj, stres in napetost pa veljata za glavna povzročitelja nevarnosti angine pektoris in srčno-žilnih bolezni.

ZAHRBTNA ATEROSKLEROZA

Debelost je eden izmed razlogov za naraščanje nevarnosti srčno-žilnih bolezni in zato zmanjšanje telesne teže pripomore k daljšemu življenju. Ogromno ljudi zmerno pripomore k povišanju holesterola v krvi s svojo prehrano, in to z uživanjem nasičenih maščob oz. s povečanjem svoje teže (čeprav veliko ljudi, ki imajo visoko raven holesterola v krvi, ni debelih). Če oseba zraven še kadi, je tveganje še večje. Zelo pomembno je, da osebe s čezmerno telesno težo shujšajo, saj z naraščanjem le-te narašča tudi krvni tlak, z njenim zmanjšanjem pa se krvni tlak zniža. Ugotovili so, da pri ljudeh, ki vzdržujejo težo iz obdobja zgodnje odraslosti in se izogibajo pretiranemu nihanju teže, ni opaziti enakega, z leti povezanega povišanega holesterola v krvi.

Srčne bolezni so številne. Pojavijo se v različnih oblikah, denimo kot visok krvni tlak (hipertenzija), koronarna obolenja, bolezen srčnih zaklopk, srčna kap in revmatične bolezni srca. Nekatere, kot so vnetne spremembe na srcu ali obolenja srčne mišice, se pojavljajo v zgodnejših življenjskih obdobjih, ateroskleroza (nalaganje maščobe na stene arterij) in povišan krvni tlak pa večinoma prizadeneta ljudi po 45. letu starosti. Nevarnost ateroskleroze povečuje tudi njena zahrbtnost. Prvi klinični znaki bolezni se pojavijo v 4., 5. ali 6. desetletju našega življenja, okvare žilnih sten pa so nastajale že leta ali celo desetletja prej. Ateroskleroza namreč nastaja 20 do 30 let (pri kadilcih je proces hitrejši), med tem časom pa ne opazimo nikakršnih simptomov.  Hitreje nastaja pri ljudeh, ki imajo visoko raven krvnega holesterola, posebno če kadijo in imajo visok krvni tlak. Zato so priporočljive redne preventivne kontrole krvnega tlaka.

SADJE IN ZELENJAVA ZA ZDRAVJE

Veliko ljudi ima pri svojih 50-ih zelo slabo ožilje z zadebeljenimi stenami (maščobne obloge na stenah arterij; sčasoma nastane aterom), ki povečujejo možnost srčnega infarkta. Nevarnost za nastanek srčno-žilnih bolezni s staranjem hitro narašča, tako pri ženskah kot pri moških. Pri ženskah v rodnem obdobju, ko estrogen vzdržuje nizko raven holesterola, sta ateroskleroza in srčni infarkt manj pogosta. Po menopavzi, ko se začne raven estrogena nižati in se holesterol hitreje dviguje kot pri moških, pa postajajmo ženske vedno bolj dovzetne za bolezni srca in ožilja. Med menopavzo in po njej ženske zavaruje nadomestna hormonska terapija, ki znižuje raven holesterola v krvi in s tem zmanjšuje nevarnost za infarkt. Po statističnih podatkih starejše ženske najpogosteje umrejo zaradi srčnih bolezni.

Ker je bolezni srca in ožilja mogoče preprečiti z zdravim načinom življenja, naj bo naša prehrana čimbolj pestra. Odločajmo se za žita in izdelke iz njih, zelenjavo in sadje. Priporočljivo je jesti veliko svežega sadja in zelenjave, saj antioksidanti, ki jih vsebujeta, pomagajo preprečevati obloge na stenah žil. Ugotovljeno je bilo, da pomanjkanje sadja in zelenjave v prehrani, ki zagotavljata antioksidante, betakaroten in vitamin C, ki naj bi varovali pred otrdevanjem arterij, poveča nevarnost za napade angine pektoris. Nekateri bioflavonoidi (v belem sloju pri agrumih, belem in rdečem grozdju, slivah, marelicah, ajdi, češnjah, robidnicah, bučkah, kumarah, brokoliju, zelju, peteršilju, korenju, šipku, čebuli in rdeči papriki) so močni antioksidanti in znanstveniki menijo, da učinkujejo v povezavi z vitaminom C ter povečujejo trdnost kapilar. Bioflavonoidi tudi preprečujejo, da bi postala kri pregosta, pri čemer bi se povečala nevarnost krvnih strdkov.

Grozdne lupine, ki dajejo rdečemu vinu njegovo barvo, vsebujejo močne antioksidante in zmerno količino alkohola, ki širi majhne krvne žilice v telesu in pospešuje pretok krvi. Kozarec rdečega vina dnevno preprečuje srčno-žilne bolezni, posebno pri moških v srednjih letih in starejših, celo če so že preživeli srčni infarkt. Alkohol tudi poveča raven lipoproteinov visoke gostote (HDL) v krvi, ki odstranjujejo odvečni holesterol iz telesnih tkiv in žilnih sten in posledično bo verjetno pomagal preprečiti razvoj ateroskleroze. Kozarček vina ali žgane pijače zdravju koristi, vendar pa čezmerno pitje škoduje zdravju. Preveč alkohola poviša krvni tlak in utegne povzročiti motnje srčnega ritma, ki lahko izzovejo srčni infarkt.

Za nekatere strokovnjake je HDL celo najbolj kritični kazalec za srčni napad. Za zviševanje koristnega holesterola HDL najbolje učinkuje močna, surova čebula, in sicer najmanj pol čebule na dan ter seveda tudi česen. Raziskave so pokazale, da pripravki iz surovega česna in čebule znižujejo raven holesterola v krvi in tudi krvni tlak. Zanimivo je, da so nekoč v Franciji konjem dajali čebulo in česen, da bi odpravili krvne strdke v nogah. Čudno pa je, da to znanje ni bolj razširjeno med ljudmi, ki množično umirajo zaradi bolezni srca in ožilja.

Raziskave so pokazale, da imajo nekateri flavonoidi, ki so prisotni v sadju in zelenjavi, do petkrat večji antioksidativni učinek kot vitamina C in E in da so flavonoidi v rdečem grozdju več kot tisočkrat učinkovitejši pri preprečevanju človeškega LDL holesterola kot vitamin E. Ugotovljeno je bilo tudi, da resferatrol, polifenolni flavonoid, prisoten v lupinah iz grozdnih pečk, zmanjšuje nevarnost srčnega infarkta in kapi, ker zavira nastajanje krvnih strdkov in škodljivega (LDL) holesterola.

MORSKA HRANA V VSAKDANJI PREHRANI

Živila, bogata s prehranskimi vlakninami, zlasti s topnimi (npr. oves, pšenica, rž, riž, proso, ječmen in ostale žitarice, fižol in leča), znižujejo raven škodljivega holesterola LDL. Raven holesterola v krvi naj bi zniževali tudi jabolka, jogurt, posneto mleko, korenje, ingver, jajčevci, artičoke, medicinske gobe: shiitake, maiitake, reishi, čaga,...; oljčno olje in olje iz oreščkov sibirske cedre.
Soja je odlična za otroke in odrasle z genetsko pogojenim visokim holesterolom. Ob uživanju soje se namreč sčasoma zvišajo koncentracije holesterola HDL. Tako soja ne upočasnjuje le napredovanje bolezni arterij, temveč celo odpravi nekaj že povzročene škode na žilah. Nedavne raziskave so pokazale, da tudi rdeča detelja povišuje nivo HDL-holesterola pri ljudeh, in da nevarnost za težave s srcem zmanjšamo z uživanjem zelene. Tudi z zmernim uživanjem oreščkov (posebno oreščkov sibirske cedre, orehov in mandljev) zmanjšamo nevarnost za koronarne bolezni in znižamo raven holesterola v krvi. Ravno tako pomagajo vse jedi, bogate s pektinom, tudi jagode in banane.

Temno meso in perutnino je priporočljivo nadomeščati s hrano iz morja, tudi z lupinarji. Namreč ni dvoma, da imajo ljudje, ki uživajo ribe, veliko bolj zdravo srce. Eskimi, ki vsak dan pojedo po 400 g hrane iz morja, bogate z maščobnimi kislinami omega-3, srčnega napada praktično ne poznajo. Prebivalci ribiških vasi na Japonskem pojedo v povprečju 200 g rib dnevno, zato so odporni na bolezni srca in ožilja. Tudi Sibirci, ki pojedo ogromne količine rib (jeseter, sterlet/carska riba), so odporni na srčno-žilne bolezni. Med neko raziskavo na Norveškem pa so ugotovili, da že 100 g skuš na dan pomembno razredči kri, kar se pokaže v šestih tednih.

Zeleni čaj je že vrsto let znan kot "pijača, ki zdravje vrača". Tako japonske kot kitajske raziskave so ugotovile povezavo med uživanjem zelenega čaja in manjšo obolevnostjo za srčnimi boleznimi. Presenetljivo je, da pitje kave – razen v večjih količinah - ne poslabšuje visokega krvnega tlaka, razen pri kadilcih. Danes pa škodljive učinke ne povezujejo s kofeinom, ampak s kofeolom in kafestrolom, z dvema sestavinama, ki so ju našli v kavnem olju in za kateri je znano, da precej dvigujeta raven holesterola. Vendar naj bi sestavini vsebovala samo precejena kava ali kava, ki je nekaj časa stala. Torej lahko filtrirano in instant kavo brez strahu pijejo celo ljudje, ki imajo težave z ožiljem.

ČIMMANJ MAŠČOB IN SOLI

Še uspešneje bomo znižali raven holesterola v krvi, če bomo omejili uživanje nasičenih maščob ali celo prehranskega holesterola, ki ga npr. vsebuje jajčni rumenjak. Uživajmo torej hrano, ki vsebuje malo maščob oz. čim manj nasičenih maščob in holesterola in malo sladkorja. Nasičene maščobne kisline, ki so v trdih maščobah npr. maslu, nekaterih margarinah, smetani, mesu in siru, povišujejo raven holesterola v krvi. Ne podcenjevati vse margarine, nekatere zares znižajo nivo skupnega holesterola in LDL-holesterola za 10 do 15%, vendar je narava te fitosterole poznala že dolgo prej, preden so jih odkrili znanstveniki.
Obstaja mnogo vrst sterolov, ki med seboj tekmujejo, kateri bo v črevesju najprej prebavljen. Najpogostejši med njimi je holesterol. Če uživate še druge vrste sterolov, mora vaš holesterol tekmovati s temi steroli in zato ga telo ne absorbira toliko. Zato nivo holesterola v krvi pade. Dobra novica je, da je v rastlinah veliko sterolov, ki ovirajo absorbiranje holesterola (ki ga v rastlinah ni). Ti steroli so v večini sadja in zelenjave, odličen vir je npr. avokado. Avokado vsebuje "dobre" maščobe (enkrat nenasičene maščobe), veliko folne kisline in precej fitosterolov. Nasičene maščobe v prehrani je priporočljivo nadomestiti z rastlinskimi olji, ki so bogata z enkrat ali večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami (npr. sončnično, sojino ali koruzno olje), ki znižujejo raven holesterola. Najboljše priporočilo pa je, da zgoraj navedena rastlinska olja ali nasičene maščobe nadomeščate z oljčnim oljem, oljem iz oreščkov sibirske cedre, oljem iz gobe reishi, čaga ipd..

Pomembno je tudi, da omejimo vnos soli v organizem. V našem okolju dnevno povprečno zaužijemo 10 g soli, kar presega običajne potrebe organizma po soli in je pri nekaterih osebah vzrok zvišanja krvnega tlaka. Zato je priporočljivo, da vsi hipertenzivni bolniki, še posebej pa debeli, sladkorni bolniki in osebe z oslabljenim delovanjem ledvic, omejijo vnos soli na največ 6 g/dan (ena zvrhana čajna žlička). Da bi ustrezno zmanjšali vnos soli, pri kuhanju namesto soli uporabljajte druge začimbe (npr. česen, poper, kis ...) ter se izogibajte suhomesnatim izdelkom, konzervirani in hitro pripravljeni hrani. Ne jejte slanih prigrizkov (npr. čipsa, krekerjev, prest, slanih arašidov ipd.). 

TELESNA AKTIVNOST

Najboljša zaščita pred vsemi težavami pa je redna telesna vadba. Ta ne preprečuje samo debelosti in tromboze, temveč pospešuje tudi krvni obtok. Z redno telesno aktivnostjo (vsaj 30 minut, 3-do 4-krat na teden) se bo krvni tlak znižal. Poleg tega z redno telesno aktivnostjo laže dosežemo in vzdržujemo želeno telesno težo, uravnavamo raven maščob in sladkorja v krvi. Tako smo tudi zmogljivejši in se bolje počutimo. Pri vsem naštetem pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da moramo dnevno zaužiti zadostno količino tekočine. Dnevno moramo namreč zaužiti liter tekočine na 25 kg telesne teže.

Dejstvo je, da če želimo ostati zdravi, potrebujemo dober načrt. Razmisliti moramo o resnični kakovosti, pa tudi dolžini življenja. Svojih zadnjih dvajset, trideset let verjetno ne želimo preživeti v borbi s srčno boleznijo, temveč bi raje uživali v dobrem zdravju. Skrivnost kvalitetne dolgoživosti brez srčno-žilnih obolenj je nadvse preprosta, in sicer je to le ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA.