Čustveno prenajedanje je opisano kot konzumiranje velike količine hrane (običajno sladkarij in hitre prehrane) kot odgovor na čustva in ne kot občutek lakote. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre pri 75 % ljudi od tistih, ki se prenajedajo, za motnje v čustvovanju.

Mnogim ljudem hrana predstavlja tolažbo, čeprav zelo kratkoročno. Zato tedaj, ko imajo čustvene težave, pogosto posežejo po hrani, lahko zavestno ali pa podzavestno. Takšno napačno reševanje težav jih omejuje pri prepoznavi, kako učinkoviti rešiti določeno čustveno motnjo.

Depresija, dolgočasje, osamljenost, jeza, živčna napetost, frustracije, stres, težave v medsebojnih odnosih in nizka stopnja samospoštovanja so stanja, ki so podlaga za čustveno prenajedanje. Prvi korak k reševanju problema emocialnega prenajedanja je prepoznava stikala ali vzvoda, ki povzroča prenajedanje.

Katere situacije in čustva povzročajo prenajedanje?

Razloge za čustveno prenajedanje lahko razvrstimo v pet osnovnih kategorij.

Socialne – pogosto jemo več, ko smo v družbi drugih ljudi. Na primer, jemo preveč, da bi se vklopili v skupino ljudi, ki nas nato spodbuja, da jemo še več.

Čustvene – preveč jemo zaradi dolgočasja, stresa, utrujenosti, napetosti, depresije, žalosti, jeze ali osamljenosti. S hrano skušamo nadomestiti praznino.

Situacijske – številne reklame in propagandna sporočila, katerim podležemo zavestno ali nezavedno, nas silijo, da jemo čimveč. Obisk filmske predstave, športne prireditve ali nakupovalnega centra danes pomeni, da si bomo privoščili prigrizek, saj le ta sodi v celoten dogodek.

Pomanjkanje samozavesti – prenajedanje kot rezultat zelo nizke samopodobe je pogost pojav. Ideal popolnega telesa, katerega nam vsiljujejo različni mediji, je zelo težko doseči, zato so mnoge osebe zasužnjene v neprenehnem začaranem krogu raznih diet in prenajedanja. Nezadovoljstvo z lastnim izgledom ali pomanjkanjem volje in moči za dosego želene postave je najpogostejši vzrok za prenajedanje.

Fiziološke – prenajedamo se zaradi nenormalne lakote, ki lahko nastane zaradi izpuščanja obrokov hrane, ne glede na razlog takšnega preskakovanja.

Nekatere osebe s problemi prenajedanje opisujejo svoje konzumiranje hrane kot način, da vsaj za trenutek pobegnejo iz vsakodnevnega življenja in se tako za nekaj časa umaknejo od težav, ki naj bi jih reševali. e zavedajo se, da je ta oblika samo prikrivanje in obračanje glave od problema, ne pa tudi reševanje problema.

KAKO IZ ZAČARANEGA KROGA

Najprej je potrebno vedeti, da kampanjskega ali skupinskega reševanja tega velikega problema sodobnega človeka ni; vsakdo je primer zase in kot takšnega ga je potrebno tudi upoštevati, preučiti in razreševati. Pri tem je najpomembnejša točka poiskanje ključnih stikal, ki vodijo do prenajedanja pri taki osebi. Še najenostavnejša metoda je vodenje dnevnika prehrane, v katerega se vpisuje vsa hrana določenega dne pa tudi vsa čustva, ki ste jih občutili tega dne. Na ta način je namreč mogoče identificirati vzroke vedenja, ki se ponavljajo, in tako določiti tudi vzvode, ki vodijo v prenajedanje. Je pa res, da lahko pomanjkanje samodiscipline v veliki meri izniči vsak resen in trezen poskus iskanja pravih vzrokov.
Za uspešno reševanje te slabe navade je zelo koristno iskanje novih interesnih dejavnosti v življenju, to je lahko vodena telesna vadba, rekreacija, meditacija ali različne druge metode sproščanja.

Ključ izhoda iz začaranega kroga je spoznanje - do katerega lahko pridemo sami ali pa s pomočjo strokovnjaka -, kje je bistvo težav. Šele nato se lahko neposredno lotimo reševanja težave prenajedanja, ki pesti kar znatni del človeštva.

(Pripravila: Sonja A. Mrak)