Še nedavno je zagorelost pomenila lepotni ideal in milijoni ljudi so se trudili doseči podobo, ki se je predvsem s pomočjo Holywooda uspešno širila po vsem svetu. Ko je čas podivjal in je postala lepa porjavelost nezdružljiva s časom, ki ga imamo na razpolago, se je razmahnilo sončenje v solariju kot tipičen odziv sodobnega človeka, ki mora čim večji učinek doseči v čim krajšem času. A skupaj s tem je prišlo tudi spoznanje, da porjavelost, ki si jo kupimo v solariju, ni čisto enaka tisti, pridobljeni na plaži. Tako je sončenje vse do danes pomenilo enega od dejavnikov zdravega videza in ideala lepote, kar pa se v zadnjem času počasi, a neustavljivo spreminja. Opozoril, da s sončenjem ni čisto vse v redu, je vedno več in tudi nekateri znanstveniki, katerih glasu prej ni bilo slišati, navajajo nova in nova dejstva, od katerih vsaj nekatera bi nas morala pošteno zaskrbeti.

KOLIKO RESNICE JE V REKLAMAH?

V današnjem času, polnem raznovrstnih informacij, ki so - zahvaljujoč skoraj neskončnim možnostim, ki nam jih prinaša in ponuja svetovni splet – nam vedno tik pri roki, ne moremo več trditi, da o sončenju ne vemo "vsega". Pa vendar ni ravno tako. Odkar so nekateri vodilni strokovnjaki s tega področja o zadevi spregovorili brez olepševanja – in pri tem odkrili kar nekaj zablod, v katerih je človek živel desetletja dolgo.
Ti strokovnjaki so povedali, da javnost o sončenju in zaščiti pred škodljivimi žarki ni pravilno obveščena ter da nam reklame prodajajo napačne informacije, zablode, ki so sčasoma postale "resnica", po drugi strani pa se število obolelih za kožnim rakom ob vseh "čudežnih" zaščitnih sredstvih stalno povečuje.

(...)

Še nekatera koristna navodila za bolj zdravo sončenje:

- Najboljši način preprečevanja škodljivih vplivov sonca je izogibanje močni, neposredni svetlobi.
- Voda in pesek odbijajo sončno svetlobo in povečujejo količino UV žarkov, ki zadenejo kožo.
- Izpostavljenost soncu preko dneva se sešteva.
- Ne izpostavljajmo se soncu med 11. in 16. uro.
- Če se izpostavljenosti sončnim žarkom ne moremo izogniti, potem kožo prej zaščitimo s sredstvom za sončenje. Te kreme in losioni vsebujejo snovi, ki zadržijo UVA in UVB žarke. Njihovo varovalno moč izražamo z zaščitnim faktorjem, SPF (Sun Protecting Factor), ki je označen na izdelku. Kolikor večje je to število, toliko boljša je zaščita. Sredstva s faktorjem 15 ali več zaustavijo večino UV žarkov. Vseh ne blokira nobeno prosojno sredstvo.
- Zaščitno sredstvo potrebujejo običajno okoli 30 - 45 minut, da se trdno veže na kožo.
- Kopanje in znojenje neposredno po nanosu zaščito izpere in izniči. Spremljajmo napovedi UV indeksa, ki jih posreduje Meteorološki zavod republike Slovenije. Objavljeni so v dnevnem časopisju (Delo, Večer in drugod). Če poznamo UV indeks, se lahko v veliki meri zaščitimo pred prekomernimi sončnimi žarki.

(...)

Za tiste, ki jih zanima spremljanje UV-indeksa in ki radi brskajo po prostranstvih spleta, pa objavljamo spletno stran, kjer so vrednosti UV objavljene vsak dan sproti.

http://i115srv.vu-wien.ac.at/uv/uv_online.htm

(...)

SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA ZAŠČITO PRED ŠKODLJIVIMI POSLEDICAMI SONČENJA

Zaščita kože

"Siesta" oziroma dremež po kosilu je predobra mediteranska navada, da bi jo kar tako zanemarili! Srečajmo se raje v senci ali pa na plaži po 17. uri!
Če pa že nameravate oditi ven, se dobro zaščitite z obleko! Klobuk, srajca in hlače so najboljša možna zaščita. Nezaščitene dele kože je potrebno namazati s kremo, ki ščiti pred žarki UVA in UVB. Na začetku sončenja uporabiti kreme z visokim zaščitnim faktorjem (npr. 30). Priporočljiva je obnova zaščitnega sloja na koži vsaj vsaki 2 uri, če naj bi delovala. Posebno pozornost je potrebno posvetiti novorojenčkom in majhnim otrokom.

Zaščita oči

Oči je potrebno zaščititi s sončnimi očali, ki vsebujejo filtre proti UVA in UVB žarkom. Dobro je uporabiti očala s stransko zaščito. Še posebej to velja za otroke, saj je prevodnost žarčenja skozi otroške oči veliko večja kot pri odraslih.

Počitnice v gorah

V višjih legah je naravna zaščita zmanjšana za 7 % na vsakih 1000 metrov nadmorske višine. Še posebej sneg izvrstno odbija sončne žarke, zato je obseg prejetega žarčenja povečano za 100 %. Voda in skale povečujejo UV-žarčenje za 50 %.

Zdravila in sončenje

Če jemljete zdravila, sončenje ni priporočljivo, v primeru fotoobčutljivosti molekul zdravila pa je lahko celo skrajno nevarno. Precejšnje število zdravil lahko ob sočasni izpostavljenosti osebe sončnim žarkom povzročijo rdečico ali pa izpuščaje. Res pa je, da se takšne reakcije ne pojavijo pri vsakomur, prav tako ni rečeno, da se bo ta pojav ponovil ob vsakem jemanju zdravila na počitnicah.

Skupine zdravil, za katere je znano, da lahko povzročijo fotosenzitivne reakcije, so med drugimi:
- nekatera nesteroidna zdravila proti vnetjim; - antihistaminiki (zdravila proti alergijam); - hormoni (npr. oralna kontracepcija); - sredstva proti zvišanemu tlaku (tiazidni diuretiki); - fenotiazini (pomirjevala in sredstva proti bruhanju); - tetraciklini; - sulfonamidi; - triciklični antidepresivi. Reakcijo blažje vrste lahko povzročijo tudi nekatera mila, parfumi in deodoranti.

(izvleček iz članka)