"V imenu" Boga, Jezusa Kristusa, ljubezni, demokracije, Mojstrov luči… Ko karkoli počnemo v imenu nekoga ali nečesa, to pomeni, da nismo sposobni ali pripravljeni prevzeti odgovornosti za lastne izbire in dejanja. Da je to dejanje na oltarju nikoli sitega ega, ki se boji nekaj izgubiti, hoče nekaj obdržati ali pridobiti. Izvira pa iz nezavedanja, da ni ničesar izven nas, da smo vse to pravzaprav sami. A nezavedanje nas ne odrešuje odgovornosti in ne varuje pred doživljanjem posledic naših izbir.  

V IMENU BOGA…

Človeški ego je skoval religije, da bi obvladoval druga človeška bitja. Da bi nad njimi vladal in odločal namesto njih v imenu Boga. Religija kot sistem je šla vedno z roko v roki z vladajočim posvetnim sistemom vladarjev, danes pa gospodarstvenikov in politikov. Nemalokrat je Cerkev vladala celo sama. Kadar pa ni, si je dobesedno z vsemi sredstvi prizadevala zopet priti na oblast.

Zato so v "njegovem" imenu pohodili in uničili druge kulture ter drugače misleče. Za bogastvo, moč, oblast. Dostojanstveniki so najprej celo uničili Njega, ki je rušil njihovo oblast in želel podreti sveti hram, iz katerega so naredili tržnico, ter ga želel nato zopet vzpostaviti – toda znotraj. Duhovniki in svečeniki so se ustrašili in stopili v bran sistemu. Ne v bran Človeku in njegovemu duhu, ljubezni, ki je živela v Njem pred njihovimi očmi.

"SVETE" VOJNE NI

Ker gresta religija in država ponavadi z roko v roki, v spopadih za gospodarski interes lahko trčita z interesi tudi različni religiji. Kateri je potem prvotnega pomena? Dobiti čimveč nafte, raznovrstnih naravnih in ustvarjenih dobrin ali zmagati v borbi za svoj prav, svojo religijo ali ideologijo? Je morda "sveta" vojna ta, ki jo v imenu "širjenja svobode in demokracije" proti celemu svetu, ki ni po njeni meri, vodi Amerika? Hočejo jo narediti "sveto", opravičljivo, a pod pretvezo ogroženosti sami ogrožajo in nasilno na novo kolonizirajo drugače misleče.

Le katera vojna neki je lahko "sveta"? Morda tista na Balkanu, kjer so skozi interese narodov po samostojnosti in skozi njihovo pravico do samoodločbe, v srcu Evrope na pragu novega tisočletja trčile tudi katoliška in pravoslavna cerkev ter islam? Morda tista v Tibetu, kjer se budizem duši pod "ateistično religijo" Kitajske? Čigava je sveta dežela skupaj s svetim mestom Jeruzalem? Krščanska, judovska ali muslimanska?

Mislite, da bi Jezus Kristus res dopustil vojne, uničenja in prelivanje krvi v njegovem imenu? Vse v njegovem imenu, pa tako daleč od njegovega duha in srca! Res sam Bog naroča osvajanje ozemelj? Nasilno jemanje obljubljene dežele od miroljubnih ljudi, ki na tej zemlji živijo že, odkar pomnijo? Je to Bog, h kateremu molite, ga častite in želite doživljati? Saj res, katerega od mnogih že?

"Svete" vojne še ni bilo in je ne bo, kajti najsvetejše je spoštovanje življenja vsakega človeškega bitja, njegovega dostojanstva, integritete, pravice živeti po lastni svobodni volji in izbiri! To je najsvetejše.

(izvleček iz članka)

Mag. Anita Škof