Vojka Žerovnik

KAKO DO USPEŠNE POKLICNE KARIERE

Ena naših največjih težav je ta, da nismo prepričani, kaj hočemo. Poleg tega pa se nismo naučili, kako pomembna je vsaka misel, ki se nam porodi in nam na neviden način kreira življenje.
Zato je nujno, da za uspešno poklicno kariero – tako kot za vse drugo v življenju - ugotovimo, kaj si resnično želimo, da izoblikujemo jasne cilje in da načrtno pristopimo k njihovemu uresničevanju. Jasna opredelitev nas bo vodila k temu, da cilj prej ali slej dosežemo. Pomisleki in strahovi so ovire, ki nas od njega oddaljujejo in nam na poti njegovega uresničevanja povzročajo večje ali manjše preglavice.

KAKO NAJ UGOTOVIMO, KAJ ŽELIMO POČETI

Če želimo opravljati delo, ki nas bo zanimalo in bomo pri tem uspešni, moramo v prvi vrsti vedeti, kaj radi delamo in česa ne maramo počenjati. Da bi lahko izbirali med več možnostmi, pa moramo poznati čim več stvari in biti do njih opredeljeni. To pomeni, da moramo imeti razvite interese. Lahko razmišljamo samo o tem, kar poznamo, in izberemo samo tisto, o čemer nekaj vemo.

Najboljši čas razvoja interesov je v otroštvu. Še posebej intenzivno se otroci razvijajo pri 11. in 12. letih, ko je spoznavanje sveta in vsega, kar sodi vanj, v ospredju njihovega življenja. Ko se otrok posveča različnim dejavnostim, odkriva, kaj mu je všeč in kaj ne. Na ta način ugotavlja, kaj je zanj bolj in kaj manj primerno. Če pozna samo nekaj poklicev, ne bo imel širokih možnosti za odločanje. Pomanjkljiv razvoj interesov je kasneje, ko nastopijo druge razvojne faze, zelo težko nadomestiti. Svet poklicnih možnosti je posledično omejen tudi pri odraslem človeku, če se ne začne zavedati svojih pomanjkljivosti in se ne posveti njihovemu odpravljanju.

Čeprav je podlaga odločanju naš interes, pa moramo, ko se poklicno odločamo, čim bolj poznati sebe in hkrati poznati tudi zahteve poklica. Dokler ne dosežemo popolnega uresničenja, je vsakdo nekaj posebnega. Vsakomur pripada posebno delo, pa tudi poseben poklic. Ima svojo posebno nalogo, ki jo mora odkriti. Odkrivanje in sprejemanje svojih posebnosti je zato nujno. Ob tem se moramo odpovedati samoobsojanju, ker morda  nismo takšni, kot bi si želeli biti. Sprejeti se moramo take, kakršni smo. Naše lastnosti, talenti, vrednote, izkušnje in znanje nam narekujejo, kaj naj počnemo. Če se upoštevamo in si dopustimo, da nas vodi naš notranji vodnik, bomo delovali v skladu s sabo ter si zagotovili notranjo harmonijo.

ENA NAŠIH GLAVNIH NALOG JE, DA UGOTOVIMO, KDO SMO

Poti do tega spoznanja so različne in različno dolge, odvisno od tega, kje in kdaj začnemo. Nikoli niso enostavne. Najmanj težav je, če smo se temu posvetili že v otroštvu. Otroci so sebi veliko bližji, kot smo si kasneje, ko odrastemo. Še bolj se približajo sebi, ko se popolnoma sprostijo. Sprostitev jim omogoči igra, pa tudi take dejavnosti, v katerih se lahko nekaj naučijo in si pridobijo novih izkušenj, kot so najrazličnejše ustvarjalne dejavnosti. Ustvarjanje prihaja iz nas samih in je možno samo v svobodnem, neobremenjenem okolju. Dobro izbrane ustvarjalne aktivnosti v vsakomur, ne le pri otroku, sprožijo razcvet različnih talentov in občutenje lastnih sposobnosti, zato jih srčno priporočam. Sposobnost ustvarjanja je resnično darilo in z njo razpolaga vsak človek, čeprav ni nujno, da se je zaveda.
V trenutkih ustvarjanja smo sebi in Stvarniku najbližje. Ko se enkrat zavemo te svoje sposobnosti, se je bomo vedno posluževali. Ne le za hobije, ki nam lepšajo vsakodnevno življenje, ampak tudi za kreiranje lastnega življenja. Tisti, ki se zavedamo, da ne obstaja le materialen svet, se, da se približamo sebi in se spoznamo, poslužujemo meditacij, manter, molitev in podobnih tehnik. Te ob rednem prakticiranju sprožijo tudi razcvet naše ustvarjalnosti. Pri samospoznavanju pomagajo tudi razni testi, ki nam odkrivajo naše posebnosti na nivoju osebnosti.   

(izvleček iz članka)

(Avtorica Vojka Žerovnik bo imela predavanje z naslovom KAKO DO USPEŠNE POKLICNE KARIRE na srečanju Mavrična sobota 9. junija 2007.)