Regina S. Rant

USODA IN ZAVESTNA VOLJA

Večina ljudi jemlje tisto, kar se jim zgodi, za svojo usodo, manjšina pa meni, da lahko svobodno odloča. Ne glede na to ali je naše življenje določeno z usodo ali ne, se zdi, kot da je vse vnaprej odločeno. Kaj pa potem sploh govorimo o oblikovanju svoje usode, če se bo tako ali tako zgodilo tisto, kar se ima zgoditi? Taoistična filozofija to protislovje razlaga tako, da je precej natančno določeno, kaj naša duša hoče izkusiti in bomo to torej tudi doživeli. Da pa lahko vplivamo na potek dogodkov, odvisno od tega, kako jih dojemamo in kako jih obravnavamo.

KAJ JE USODA IN KAJ KREIRAMO MI SAMI

Največkrat je tako, da nekje stanujemo in delamo, ker je tako naneslo, ne da bi vedeli, zakaj. Tako pač je in o tem ne razmišljamo. Če pa ni nobenega slučaja in je vse vnaprej planirano, potem ima vse tudi določen smisel. Verjetno se naša usoda lahko izpolni samo pod določenimi pogoji in v določenem času. Vendar pa je zagotovo z usodo določeno, kdaj se bomo rodili. Če bi se inkarnirali brez načrta, bi bilo to proti kozmičnim zakonom, kajti kozmos pomeni red.
Vedno so ljudje raziskovali skrivnost usode, da bi ji ušli, jo spremenili, preden se zgodi ali da jih vsaj ne bi presenetila. Spomnimo se samo grških mitoloških junakov, ki so jim ob rojstvu prerokovali tragično usodo, kateri so se z vsemi silami poskušali izogniti, vendar brez uspeha. Tudi danes ljudje sprašujejo za svojo bodočnost astrologe, jasnovidce, prerokovalce iz kart in kavne usedline … Tako kot nekoč tudi danes ljudje mislijo, da lahko kaj naredijo, če jim ni všeč tisto, kar se bo zgodilo. Pod "usodo" običajno razumemo nesrečo ali težko preizkušnjo. Če pa zadenemo na lotu, temu kajpak pravimo "sreča".

Pri prerokovanju usode gre v glavnem za radovednost ali strah. Če si damo prerokovati od neveščega prerokovalca, ima to lahko tudi neprijetne posledice. Lahko nekaj prinesemo v našo sedanjost, kar se mogoče sploh ne bi zgodilo na tak način. Sedanjost pa kljub temu spremenimo, ker je prerokovanje vplivalo na naše razmišljanje. Sedanjosti potem ne sprejemamo več naravno in sproščeno ter odprto za vse možnosti, ampak se omejimo na prerokbo. Predstavljamo si, kaj se bo zgodilo in čakamo v nezadovoljstvu ali strahu. Istočasno pa spuščamo iz rok priložnosti. Lahko se tudi zgodi, da tisto, kar bi želeli doživeti v smislu ugodne prerokbe, ostane v prihodnosti in nikoli ne nastopi, ker se morda podzavestno tistega bojimo ali pa odklanjamo.

Pravijo tudi, da ima usoda dva obraza. Proti nam se obrne s tistim, ki ga hočemo videti. Čustva imajo veliko moč, posebno strah in tista čustva, ki se jih ne zavedamo. Če bi hoteli konstruirati svojo življenjsko pot na osnovi prerokb, bi spregledali vpliv, ki ga imajo čustva na naše življenje. To bi bila nevarna igra. Vsa prizadevanja, da bi vnaprej spoznali, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, temeljijo na strahu pred prihodnostjo in potrebi po kontroli zaradi negotovosti. Bolj ko se nam zdi nujno videti v prihodnost, tem bolj izgubljamo naravno zaupanje v potek življenja. Drugače je z jasnovidnimi sanjami in vizijami, ki so lahko dragoceno svarilo ali pa dajo upanje. Te nam ne padejo po naključju, ampak z namenom in jih moramo jemati resno.

USODA IN ŽIVLJENJSKO OKOLJE

Z našo usodo smo vpeti v neko določeno okolje, ki energetsko sodi k nam. Partnerja si ne izberemo slučajno. Tudi nismo "slučajno" rojeni v določenem kraju in določeni deželi in v določeni hiši in določenim staršem. Vsako okolje ima edinstven energetski vzorec, kakor ga imamo tudi mi, znotraj katerih medsebojno komuniciramo in tvorimo hologram.

Ker se danes veliko zadržujemo v zaprtih prostorih, igra posebno pomembno vlogo v našem življenju medsebojna izmenjava med nami in okoljem, ki smo si ga izbrali. Stavbe so naše stvaritve, to so ideje, ki so prevzele obliko in postale resnične. Lahko rečemo, da so to oblike, ki nas oblikujejo, ker se v njih zadržujemo in se podzavestno prilagajamo. Torej predstavljajo kvaliteto naše oblike življenja. Arhitekt vnese s stavbo, ki jo je projektiral in zgradil, nove momente v okolje, ki jih je težko spregledati. Ne gre samo za več ali manj estetike, ampak tudi za osebno in kolektivno etiko. Z vsako stavbo vnese en parameter za našo bodočnost. Tako kot kamen, ki ga vržemo v vodo in ustvari valove, ki so na kraju komaj še opazni, tako posegamo tudi mi s tem, kar počnemo precej daleč, ne samo v okolje, ampak tudi v bodočnost, ne da bi opazili direktno povezavo.

(izvleček iz članka)