December je mesec poln nakupovalne mrzlice, božičnih in prednovoletnih zabav, okraševanja domov, prometnih zamaškov zaradi množice ljudi, ki se vračajo domov za praznike. Vendar je to tudi čas, ko si moramo prizadevati za trenutke tišine in miru v naših srcih in družinah, in obenem čas, ko si drug drugemu želimo predvsem zdravja.
"Ljubezen gre skozi želodec", ki v nas prebudi prispodobo za mizo sedečega sladokusca vsega predanega užitkom. Toda ljubezen ima več pomenov. Ljubljeno osebo lahko z malo dobre volje razvajamo. Nanjo lahko vplivamo, da jo spodbujamo; s tem postane bolj samozavestna in tako razvija sposobnosti, da začne delovati v dobro ljudi, istočasno pa spodbuja tudi lastno zadovoljstvo v smislu samouresničitve. Da lahko to dosežemo, moramo poiskati ustrezen zdrav način prehranjevanja in eden od takih je prehranjevanje z žitaricami.

Dolgoletne izkušnje nam povedo, da so žita, ki so nam na voljo, pomemben vir zdrave hrane oziroma energije za telo. Zaradi tega so žitarice priporočljive v vseh letnih časih, ker varujejo organizem pred izgubo energije in skrbijo za uravnoteženost organizma, kar je predpogoj za zdravje in zdravo počutje.
Polnovredno zrno med ovojnico in kalčkom predstavlja pomemben vir hranilnih snovi, nenasičenih maščob, vitaminov in mineralov. Raznolikost žitnih vrst je osnova za prehranskih izdelkov od kruha, testenin, kaš, kolačev in peciva, do kosmičev, narastkov, namazov in raznih drugih jedi. Ker se strupene snovi kopičijo predvsem v ovojnici, je za žita in polnovredne izdelke iz njih, ki so osnova zdrave prehrane, pomembno, da so pridelane na biodinamični ali ekološki način.

NARAVNI CIKLUSI
Preden si ogledamo žitarice in njihov odnos s planeti (dnevi v tednu), bomo nekaj pozornosti posvetili že nekoliko pozabljenim ciklom oziroma ritmom.
V človeškem organizmu delujejo različni cikli, ki jih nismo sposobni zavestno spreminjati. Vsako leto se oddaljimo od mrzle zime in uživamo blago toploto pomladi, nato preidemo v vroče poletje ter se preko jeseni znajdemo v zimi. Poleg tega živimo v ritmu dneva in noči, tednov, mesecev in let. Ti cikli so sestavni del našega zemeljskega bivanja.
Nekoč je bil človek močneje povezan z naravnimi cikli, kot je danes. To dokazujejo napotki iz starih kmečkih pravil, navad in običajev. Danes se človek vedno bolj oddaljuje od naravnih danosti.
Dnevi v tednu so poimenovani po planetih. Če navedem primer Sonn-tag (Sonne = sonce) ali Sun-day (Sun = sonce), torej sončev dan itd. Ko rečemo "v ritmu s tednom", si lahko razlagamo, da naj bi človek vsak dan v tednu zaužil žito, ki pripada določenemu dnevu. Pa si poglejmo, katero žito pripada določenemu dnevu v tednu in kakšni so zdravilni učinki na človeški organizem.

Nedelja-pšenica-Sonce
Nedelja je dan sonca. Pšenica je bila priljubljeno žito v času starih Perzijcev. V tem obdobju visoke kulture je kralj svečenik Zaratustra v soncu častil še drugo spiritualno entiteto - Ahura Mazdo. Takrat se je človek še zavedal, da so v hrani prisotne kozmične sončne energije.
Pšenica vsebuje veliko balastnih snovi, ki spodbujajo delovanje črevesja ter ugodno vpliva na raven holesterola in srčni obtok. Ker vsebuje veliko glutena, pšenica ni priporočljiva za bolnike s celiakijo. Ugodno pa vpliva na razvoj in rast telesa.

PIRA je žito, ki ne prenese nikakršnega umetnega gnojenja. Preprečuje bolezni srca in ožilja, sladkorne in rakave bolezni ter pomaga pri urejanju prebave. Ni primerna za bolnike s celiakijo. Namočena ali kuhana pirina zrna postanejo sluzasta, sluz pa razstruplja organizem.

Ponedeljek-riž-Luna
Tako kot pšenica tudi riž vsebuje veliko sončne energije. Riž raste v vodi. Voda je element, ki najmočneje sprejema vase sile Lune. Na Zemlji se voda giblje v ritmu Lune. Posledica tega gibanja sta plima in oseka.
Riž spodbuja izločanje vode iz telesa, kar blagodejno vpliva na krvni obtok v primeru previsokega pritiska ali nepravilnega delovanja ledvic. Skratka, riž je zelo učinkovit diuretik, ker vsebuje zelo malo natrija, ki v telesnem tkivu zadržuje vodo. Pomaga pri zdravljenju želodčnega in črevesnega katarja, pri pljučnih boleznih, posebej še tuberkulozi. Riž ne vsebuje glutena, zato je primeren za bolnike s celiakijo.

Torek-ječmen-Mars
Ponedeljek je dan spoznanj. Sledi torek, ki je aktiven in je dan Marsa. Včasih je bil Mars bog vojne. Ječmen je bil osnovna prehrana Grkov. Ječmen je pomemben zaradi silicija in sladkorja. Silicij utrjuje veziva in sklepne vezi. V procesu presnove v mišicah je stalno prisotna potreba po sladkorju. Vendar sladkor lahko zadosti svoji nalogi le, če je združen z vitaminom B1, ki je prisoten v celem zrnju. Sluz ječmena je zelo pomembna v dietetiki, saj blaži vnetja želodca in črevesne sluznice. Ječmenova kaša pomaga tudi pri boleznih želodca, če imamo drisko in podobno.

Sreda-proso-Merkur
Merkur je velik pretvornik in zdravilec, vzvišeni bog, glasnik bogov, ki združuje nebo in zemljo.
V Evropi je bilo proso vse do sredine 20. stoletja kruh revežev. Z razvojem ekološkega in biodinamičnega načina pridelave se je pridelava prosa povečala.
Zrno je prepojeno s silicijem. Zdravilno učinkuje na kožo, lase, oči in zobe (vsebuje veliko fluora). Spodbuja proces toplote (preko maščob, ki jih vsebuje). To je zelo pomembna zaščita proti hudim boleznim, kot sta skleroza in rak. Posledica rakastih obolenj je nezadostno dovajanje toplote v organizem. Pri modernem človeku je proces dovajanja toplote v organizem oviran zaradi strahu, kompleksa manjvrednosti, pomanjkanja navdušenja in nizke telesne aktivnosti.

Četrtek-rž-Jupiter
Četrtek je bil posvečen očetu bogov, Jupitru, bogu modrosti.
Rž je pomembno žito severne Evrope, Azije in tudi Amerike, ki jo gojijo že več kot 2000 let. Rž spodbuja vitalne energije, ki v človeku vzbujajo energijo pokončne drže. S svojimi energijami obnavlja in oživlja tudi srce in pljuča, prehranjuje pa predvsem glavo in okončine. Vsebuje veliko kalija, kar pozitivno vpliva na jetra. Rž preprečuje hormonsko pogojena rakava obolenja.

Petek-oves-Venera
Petek je posvečen Veneri. Njene prvine so umetnost, lepota, igra. Venera je mati vsega zelenega in življenjskega razvoja.
Izvor ovsa bi lahko iskali že na Atlantidi, izginulim kontinentom. Oves so najverjetneje najprej pridelovali v Evropi. Zgodovinske najdbe segajo v bronasto dobo.
Oves ima visoko vrednost maščob: 100 g ovsa vsebuje 7,1 g maščob. Maščobe razbremenilno vplivajo (holesterol) na presnovo, varujejo in podpirajo srce, pospešujejo cirkulacijo in preprečujejo nastajanje arterioskleroze. Pri uživanju jedi iz ovsa se krvni sladkor po jedi dvigne manj sunkovito, kot pri uživanju belega kruha ali belega riža. S tem dosežemo stalno raven krvnega sladkorja, kar je cilj vseh bolnikov s sladkorno boleznijo. Oves povečuje budnost, sposobnost koncentracije, izboljšuje razpoloženje in hitrost odzivanja.

Sobota-koruza-Saturn
Teden se zaključi v strogem ozračju Saturna (angl. Satur-day, Saturnov dan). Dan je namenjen tednu, da se ozremo in preučimo, kaj nam je prinesel minuli teden.
V Evropo so jo prinesli iz južne Mehike. Beljakovine v koruzi ne vsebujejo glutena, zato koruzni kruh lahko uživajo osebe s celiakijo. Dieta na osnovi koruze ugodno vpliva na otroke, ki bolehajo za redkimi alergijami. Pomaga pri izločanju ledvičnih kamnov in blaži sečno kislino. Ker vsebuje veliko vitamina E, jo priporočamo pri bolnih žilah, sečnih poteh, pri ščitnici, sladkorni bolezni, astmi in rahitičnosti. Več koruzne hrane svetujem tudi tistim, ki imajo zvišan krvni pritisk.

Živeti v skladu z ritmi je najboljša naložba v zdravje, saj z njimi učinkujemo na imunski sistem.

* * *