Barbara Škarja
V petek, 4. junija, je na Pedagoški fakulteti gostoval Piero Ferrucci, mednarodno priznani filozof, terapevt in predvsem sodobni mislec, ter nam predstavil svoja spoznanja o lepoti in njenih pozitivnih vplivih na naše življenje. Povzela bom nekaj ključnih misli iz njegovega predavanja.
Lepota je temeljna človekova potreba
Z njo je tako kot z žejo. Pogosto smo žejni, ker pozabimo piti. Čutimo nelagodje, pa ne vemo, zakaj. Telo nekaj pogreša. In ko se odžejamo, se spet dobro počutimo. Če zanemarimo potrebo po lepoti in si ne vzamemo časa zanjo, bomo prav tako čutili nelagodje. Imeli bomo občutek, da nekaj manjka, da nimamo orientacije in ne vidimo smisla. Lahko postanemo razdražljivi in agresivni. Lepoto pogosto doživljamo kot češnjo na torti, kot dodatek, ki je lep, a ni nujno potreben za življenje.
Lepota omogoča preživetje
Lepota ni rezervirana samo za človeka in iz tega lahko sklepamo, da predstavlja nekaj bolj temeljnega v našem življenju. Estetska prizadevanja najdemo že pri živalih. Ptič utičar iz severne Avstralije zgradi hiško in jo okrasi s kamenčki, listi, školjkami in podobnim. Samička si ogleda hiško in izbere samčka, katerega hišica ji je najbolj všeč. Zanj je lepota stvar preživetja in nadaljevanja vrste.
Lepota deluje zdravilno na telo in psiho
Zdravljenje je skrivnosten proces in ni nekaj, kar lahko sami naredimo. Mi lahko vzpostavimo pogoje, ozdravljenje pa se zgodi od znotraj. Najboljši recept oziroma zdravilo za gripo je sedem fižolčkov. Damo jih v žep in vsak dan vzamemo ven enega. Ko jih ni več, smo zdravi. In to resnično deluje. Zdravljenje je naraven proces, ki mu lepota pomaga in ga podpre. Tudi ko gre za zdravljenje psiholoških ran, travm, občutkov razdvojenosti, praznine, teže, ujetosti ali ko se počutimo mrtve, nam lepota lahko pomaga. Ko beremo lepo knjigo, poslušamo lepo glasbo ali smo v naravi, doživimo stik z lepoto. In trenutek, v katerem izkušamo lepoto, je trenutek čistega psihološkega zdravja.
Lepota nas osvobaja predsodkov in stereotipov
Izkušnja lepote je neponovljiva. Ne moremo se je oklepati. Lahko občudujemo pomladno cvetje, a vemo, da bo odcvetelo. Zato smo ob stiku z lepoto lahko tudi malo žalostni. Zavedamo se namreč njene minljivosti. Glasba, ki jo poslušamo, se bo končala. Lahko jo poslušamo ponovno, a vsakič bo naša izkušnja drugačna, ker je lepota spontana in neponovljiva. Zahteva, da smo vsak trenutek odprti do življenja, takega kot je. Če to v polni meri razumemo in spoznamo, potem lahko živimo polno. Ko smo v stiku z lepoto, smo onkraj stereotipov, predsodkov in utečenih zadev. Takrat smo v stiku s trenutkom, takim kot je. Povežemo se s tukaj in zdaj. Vse doživljamo tako kot otroci, avtentično in s čudenjem.
Razvijanje lastnega estetskega čuta nas dela močnejše in bolj samozavestne
Ste se kdaj znašli v situaciji, ko ste bili na koncertu in so na koncu vsi govorili, kako je bilo čudovito. In ker niste želeli izstopati ali kvariti vzdušja, ste temu tudi sami pritrdili, čeprav v sebi niste čutili tako. Temu rečemo estetska disonanca ali konformizem. Zaradi potrebe po pripadnosti je v nas težnja, da se strinjamo, tudi ko se v sebi ne strinjamo z estetskimi normami drugih. Tudi pri modi gre za dogovor, kaj je lepo. Nekaj ljudi se dogovori, kaj bo prihodnjo pomlad moderno, katere barve se bodo nosile, in mi se temu prilagodimo, sprejmemo. Zato je zelo pomembno, da ne glede na splošne trende razvijemo svoj lasten okus. Vedeti moramo, kaj je lepo za nas. Do tega bomo prišli samo tako, da se bomo ukvarjali z lepoto. Ko smo v stiku s tem, kar je nam lepo, se počutimo bolj varne in smo močnejši. Lepota nam daje avtentičnost in globino.
Kako lahko lepota poveča našo inteligenco in akademsko uspešnost
V Los Angelesu je bila pred kratkim narejena obsežna raziskava, ki je vključevala 25.000 študentov. Vsi so hodili v podoben tip šol, le da je prva polovica imela na urniku več umetniških predmetov, druga pa manj. Ko so opravili testiranje SAT (Sholastic Aptitude Test), je bila prva skupina za 10 % uspešnejša. Tisti učenci, ki so se učili petja, igranja instrumentov, plesa, slikanja in dramatike, so razvili večjo sposobnost razmišljanja. Ustvarjanje lepega aktivira naše možgane in pri tem je naš um bolj v stiku z intuicijo. Od nekdaj smo ljudje okraševali uporabne predmete, svoja telesa, skupaj smo peli, plesali, se družili. Danes so te aktivnosti upadle in tudi to je lahko razlog za številne socialne bolezni.
Spoznavna vrednost lepote
Ko gledamo zvezdno nebo in se čudimo, izvemo nekaj, česar prej nismo vedeli. Če nas bo kdo vprašal, kaj je to, kar vemo, mu bomo težko povedali z besedami. Obstajata namreč dve vrsti znanja. Eno je znanje o dejstvih, ki vključuje številke, podatke oziroma konkretne informacije, drugo znanje pa je intuitivno subtilno znanje, ki je onkraj besed.
Znanje, ki ga daje lepota, ne temelji na dejstvih, ni efektivno znanje. Je neopisljivo znanje, vendar mnogo močnejše in bolj vključujoče znanje, ki nam daje občutek, da smo del življenja in nas približuje bistvu tega, kar spoznavamo. Je znanje, ki nas spremeni.
Iskanje lepote je naša vitalna naloga
Lepoto bomo našli, če jo bomo iskali, če ji bomo posvečali pozornost in si vzeli čas zanjo. V iskanju lepote ni časa za depresivnost. Ko poiščemo v svojem življenju izkušnje lepega, ki jih že imamo in jih negujemo, nas to poživlja in poveže z našim pravim jazom. Vse, čemur posvečamo pozornost, raste. In če iščemo lepoto, jo bomo tudi našli, vsak na svoj način. Lepota nam pomaga odkrivati skrite potenciale, tiste, ki jih s testi inteligence in nadarjenosti ni mogoče odkriti. Čeprav notranje lepote ni mogoče objektivno ovrednotiti, pa zagotovo bistveno prispeva h kvaliteti posameznikovega in skupnostnega življenja.
(Izvleček iz članka)
|
