Dr. Bara Hieng
STRUPENE SNOVI V HRANI
Nezastrupljeno hrano je veliko teže dobiti kot neonesnaženo vodo – za to je kriv način kmetovanja. Spet vas nočem preveč prestrašiti. Hrana je eden najpomembnejših virov užitkov v življenju in v njej bi morali uživati brez skrbi. Želim pa, da se zavedate resničnih nevarnosti in da veste, kako se lahko obvarujete.
Ljudje smo visoko v prehranjevalni verigi izpostavljeni večjim tveganjem zaradi koncentriranih odmerkov strupenih snovi iz okolja. Če jeste meso, kupujte takšno, v katerem – potrjeno – ni dodanih zdravil ali hormonov. Najbolje je seveda kupovati meso iz ekološke pridelave, kjer obstaja še najmanjša verjetnost, da bi bili prisotni ostanki zdravil za uporabo v veterinarski medicini. Tudi krma tako rejenih živali je kakovostnejša kot pri tistih iz konvencionalne pridelave. Če jeste ribe, se poskusite odpovedati velikim, mesojedim vrstam (mečaricam in morskim psom) ter školjkam, ki živijo v obalnih vodah blizu iztokov. Vedno se prepričajte, da so le-te tudi sveže in hranjene pri temperaturi talečega se ledu.
Če jeste niže v prehranjevalni verigi, zmanjšate to tveganje, kljub temu pa se morate še vedno varovati strupenih snovi v kmetijskih pridelkih. Sadje in zelenjavo pridelovalci škropijo z najrazličnejšimi kemikalijami: pesticidi, pospeševalci zorenja, razkužili in tako dalje, vendar v uradno "sprejemljivih" mejah. Številnih kemikalij ni mogoče odstraniti z umivanjem, ker so v tkivu sadja in zelenjave ali pa so jih uporabili na način, ki prodre globoko v pridelek. Ne morem dovolj poudariti, da ostanki strupenih kemikalij, zaužitih s hrano, zelo ogrožajo naše zdravje, saj na nas vplivajo na načine, ki jih zdajšnja medicina in vladna politika ne priznavata.
Ker sta ekološko pridelana sadje in zelenjava dražja in teže dosegljiva kot "navadni" pridelki, je pametno vedeti, kateri pridelki najverjetneje vsebujejo ostanke škodljivih snovi. Po vseh merilih so jabolka na vrhu seznama najbolj okužene hrane. Druga najnevarnejša hrana so breskve, grozdje (ter vino in rozine, narejene iz njega), pomaranče ter jagode. Najbolj okužene vrste zelenjave so krompir, korenje, solata, zeleni fižol, arašidi in pšenica. Toplo vam priporočam, da pri teh živilih in izdelkih iz njih (tudi pri izdelkih iz pšenične moke) še posebej pazite, da so zagotovo iz ekološke pridelave.
Dobra novica je, da ekološka pridelava cveti, to pa je v celoti posledica razcveta trgovin z ekološko pridelano hrano, saj se potrošniki vse bolj zavedajo, da je komercialno (konvencionalno, integrirano, GSO – gensko spremenjeni organizmi) pridelana hrana polna strupenih snovi. Še pred kratkim so kmetijski strokovnjaki trdili, da ekološko pridelovanje hrane za široko uporabo ni mogoče; da je pač izvedljivo doma na vrtu, ne pa na velikih kmetijah. Danes, na zahtevo tržišča, kmetje lahko gojijo ekološko sadje in zelenjavo v kakršnemkoli obsegu; še več, celo z večjim dobičkom, kot so ga pričakovali, ker jim ni treba kupovati dragih pesticidov in ker imajo ekološko pridelana živila s certifikatom višjo ceno. Kmalu bo v "navadnih" trgovinah laže dobiti ekološko pridelano hrano, in to po bolj konkurenčnih cenah. Ta razvoj so sprožili kupci; lahko ga pomagate pospeševati tudi vi, in sicer s tem, da poslovodji v "svoji" trgovini poveste, kaj želite.
ENERGIJA LJUBEZNI
Dobro bi bilo, da se zavedamo, kako zelo pomembno je, da naša hrana vsebuje energijo življenja in energijo ljubezni. Človek, ki z ljubeznijo vzgoji svoj pridelek, prejema oplemeniteno energijo ljubezni v veliko večji količini znova nazaj. Namreč negativni vplivi okolja na človeka, med katere sodi tudi uživanje nezdrave hrane, vplivajo na naše biopolje in tako naši energijski centri oziroma čakre ne prejemajo dovolj življenjske energije. Zavedati se moramo, da smo ljudje predvsem energijska bitja in da življenjska ali bioenergija, ki kroži v makrokozmosu, po istem principu kroži tudi v vsaki stvaritvi, torej tudi v mikrokozmosu. Če naši energijski centri ne prejemajo dovolj bioenergije, je ne morajo usmerjati v celice, tkiva, organe in organske sisteme, ki so povezani s posameznim energijskim centrom, kar se slej ko prej pokaže kot določeno bolezensko stanje. Z zadostnim pretokom bioenergije pa razvoj bolezenskih stanj ni mogoč. Vedeti je potrebno tudi, da človekovega energijskega sistema ni mogoče ločiti od bioenergijskega sistema okolice. Med človekom in okoljem namreč poteka interakcija.
Negativne vplive okolja na nas torej lahko zelo spremenimo že tako, da začnemo uživati živo hrano. Zato je tako pomembno, da imamo lasten vrt oziroma, če le-to ni izvedljivo, da kupujemo hrano pri najbližjem ekološkem kmetu in se, kolikor se le da, izogibamo veleblagovnih centrov. Najboljša hrana za vsakega izmed nas je tista hrana, ki jo ustvarimo sami s svojim delom, svojo energijo in z ljubeznijo in tako zaključimo tudi naravni krog življenja in seveda dobimo tisto, kar je za nas najbolje. Zato so tudi mentalno najbolj zdravi tisti ljudje, ki živijo z naravo.
Lastna pridelava hrane pomeni tudi rešitev za človeštvo. Vsako sadje, zelenjava, ko ju odtrgamo, v petih urah umre, torej ni več živa in ne vsebuje tiste potrebne življenjske energije za nas. Glavnino presnih živil, ki jih je priporočljivo uživati, predstavljata sadje in zelenjava, vendar je pri tem predvsem važno, kakšno je to sadje in zelenjava, ali smo jih pridelali sami ali smo jih kupili pri kmetu ali v kakšni izmed veleblagovnic. Od tega je namreč odvisno, katera hranila so sploh še prisotna v tem sadju in zelenjavi, saj se le-ta iz dneva v dan, ko se to sadje in zelenjava transportira, skladišči, izgubljajo. Malenkost se ta obstojnost življenjske energije podaljša, če rastlino iz zemlje potegnemo s celim koreninskim sistemom. Poleg tega je pomembna tudi vrsta kmetijske pridelave tega sadja in zelenjave, se pravi, ali je ekološka, integrirana, konvencionalna ali gre celo za gensko spremenjene pridelke ali pa sadje in zelenjavo, ki je obdelano zaradi večje obstojnosti. Vsekakor naj bi bilo sadje in zelenjava, ki jih uživamo, iz ekološke pridelave že zaradi tega, da se pretirano ne izpostavljamo še dodatnim kemikalijam. Vsekakor pa sta najboljša sadje in zelenjava, ki nista obdelana s pesticidi, nabrana na lastnem vrtu, in sta nato neposredno zaužita.
HRANO TUDI BARVAMO
Na Hipokratovem inštitutu za zdravje na Floridi so nedavno odkrili, da so encimi v presnih živilih najpomembnejša hranila, ki jih naše bioelektrično telo potrebuje. Ti encimi so mnogo bolj pomembni, kot na primer proteini, vitamini, minerali in maščobne kisline, ki imajo le sposobnost, da hranijo in ustvarijo strukturni del našega fizičnega bitja. Življenjska energija pa je tisto pravo srce oziroma jedro naše eksistence v vseh njenih pojavnih oblikah. Mednarodne raziskave kažejo, da ti encimi očistijo naše telo na enak način, kot mikrobi očistijo zemljo. Šele ko je krvni serum v našem telesu čist, se lahko zaščitimo pred rakom kot tudi pred mnogimi drugimi boleznimi. Torej so encimi v presnih živilih ena od štirih pomembnih nog, ki podpirajo mizo našega fizičnega zdravja in so živi oziroma imajo življenjsko energijo. Ostale tri noge so hormoni, kisik in fitokemične snovi.
Samostojno in v kombinaciji nam ti elementi v pravem ravnotežju privoščijo najvišji možen nivo zdravja. Po naravni poti encime dobimo tako, da uživamo živa presna živila. Vedeti je potrebno, da kuhanje preko 42 °C vse te encime uniči oziroma sta kuhano sadje in zelenjava mrtva. Brez življenjske energije pa je naše telo kot ocean brez vode. Ljudje se moramo naučiti predvsem prisluhniti svojemu telesu in biti usklajeni s kozmosom oziroma naravnimi ritmi, ne pa slediti modnim trendom in s tem raznim modnim dietam in lepim nalepkam ter embalaži. Odgovornost za to, kar jemo, je na nas samih. Odvisno je le od tega, koliko smo ozaveščeni in koliko smo harmonizirani z naravo oziroma kozmičnim redom. Tisti, ki so harmonizirani, že imajo svoj vrt in uživajo živo hrano ter se trudijo, da zaužijejo vsaj pet enot živega sadja in zelenjave dnevno ter se tako počutijo polni življenja in energije ter brez težav opravljajo vsakodnevna opravila, obenem pa tudi odstranijo stresne situacije, ki ljudem, ki nimajo te prvobitne povezave z živo naravo, uničujejo zdravje in življenje.
Aditivi v predelani hrani vsebujejo še eno skupino toksinov. Priporočam vam, da se izogibate dvema vrstama – kemičnim barvilom (na nalepkah označeno kot "barvilo") in umetnim sladilom, tudi saharinu in aspartamu. Na splošno drži, da je v predelani hrani več maščob in soli kot v nepredelani, hkrati pa je polna konzervansov, spodbujevalcev okusa in drugih aditivov, ki lahko ovirajo spontano zdravljenje. Zato je pametno, da jeste manj predelane hrane in da izbirate le živila brez umetnih aditivov.
Izogibati se moramo tudi živilom, obdelanim z ionizirajočim sevanjem in gensko spremenjenim živilom. Vsa ta živila morajo biti tudi ustrezno označena, kar je za nas Evropejce prednost pred na primer Američani, kjer označevanje takšnih živil ni potrebno.
Pri živilih, obdelanih z ionizirajočim sevanjem, oziroma obsevanih živilih si lahko resnično zastavimo na videz popolnoma zmedeno vprašanje, in sicer zakaj bi mi pravzaprav radi uporabljali visok nivo jedrskih odpadkov, vključno z radioaktivnimi substancami cezij 137, kobalt 60, stroncij 90 in plutonij 238, uporabljenih za obsevanje naših živil?! Negativni stranski učinki te tehnologije namreč ne morejo biti prezrti. Pošiljanje ionizirajočega sevanja skozi hrano namreč rezultira na kemikalijah, ki so znane ali se zanje pričakuje, da povzročajo defekte ob rojstvu ali raka; to vključuje benzene in ciklobutanone. Drugo pomembno dejstvo pa je, da ne poznamo dolgoročnih učinkov uživanja obsevanih živil. Zato je potrebno naša živila resnično skrbno izbrati. Gensko spremenjena hrana je še eno področje, ki ga je, vsaj po mojem mnenju, potrebno odločno zavrniti. Nikoli namreč ne smemo pozabiti dejstva, da genski inženiring ni časovno preizkušena praksa; to je eksperiment. Pomembno je le, da vemo, da je to lahko nevaren poizkus, ki poteka na naši oskrbi s hrano, na našem zdravju in našem ekosistemu – in to brez našega dovoljenja. Tako tudi pri gensko spremenjeni hrani kot pri obsevanih živilih ne poznamo dolgoročnih učinkov njenega uživanja!
ZDRAVILA, KOZMETIKA IN DRUGI VIRI STRUPENIH SNOVI
Da ne bo pomote, toksičnost zdravil je zame le podskupina kemične onesnaženosti. Ljudje zdravila/droge uživajo iz zdravstvenih razlogov ali zato, da se sprostijo. Dobijo jih na recept, v prosti prodaji ali nezakonito. Zavedati se moramo, da se zdravila in strupi pravzaprav razlikujejo le v odmerku. Vsa zdravila so v dovolj visokih odmerkih strupena, nekateri strupi v primerno majhnih odmerkih pa so učinkovita zdravila. Ne oporekam uporabi medicinskih zdravil, če so najboljša mogoča metoda zdravljenja bolezni, vendar spodbujam tako zdravnike kot bolnike, naj raziščejo alternativne metode, ki lahko zmanjšajo ali odpravijo nevarnost toksičnosti, najpogostejšega greha sodobne konvencionalne medicine. Zeliščni pripravki so razredčene oblike naravnih drog. Razredčeni imajo nižje odmerke potencialnih strupov, vendar jih kljub temu ne smemo jemati nepremišljeno ali brez tehtnega razloga. V katerikoli obliki in iz kateregakoli razloga vzamete zdravilo, s tem dodatno obremenjujete jetra, organ, ki presnavlja večino tujih substanc. Jetrom lahko pri razgradnji drugih strupov pomagate tako, da jim ne nalagate dodatnega dela.
V naši družbi sta izmed drog za sprostitev najbolj strupena alkohol in tobak. Alkohol neposredno zastruplja jetra in živčne celice, hkrati pa izrazito draži zgornji del prebavnega trakta. Ima tudi blagodejne učinke, predvsem kot sredstvo za sproščanje (olajšuje medčloveške stike), kot tonik za srce in ožilja in kot spodbujevalec nastajanja holesterola HDL (dobrega holesterola). Ocenjevanje vpliva alkohola na zdravje mora torej za vsakega posameznika vsebovati analizo vzorcev uporabe ter upoštevati tveganja in koristi. Pri ljudeh z zdravimi jetri, zdravim želodcem in živčevjem zmerno pitje alkohola lahko spodbuja zdravje in zdravljenje. Pri tistih z obolelimi organi je lahko že zmerno pitje škodljivo. Pretirano pitje alkohola pa prav nikoli ne boljša zdravja.
Pri tobaku takšne dvojnosti ni. Čeprav tobak lahko pospešuje zbranost in sproščanje, z nikotinom hitro postanemo zasvojeni, še posebej, če dim globoko inhaliramo. Hkrati je tobak tudi močan stimulant, spodbujevalo, ki po vsem telesu krči žile, ovira pretok krvi in s tem zdravljenje. Poleg tega zasvojenost z nikotinom kadilca izpostavlja škodljivim vplivom drugih sestavin tobačnega dima, izmed katerih številne povzročajo raka. Inhaliranje dima ogroža dihanje, ki je ena poglavitnih sestavin obrambne sposobnosti telesa. Če ste eden izmed redkih srečnežev, ki lahko kadijo tobak, ne da bi postali odvisni od njega, vas ne bom skušala odvrniti od te razvade, vendar le, dokler sama nisem pasivno izpostavljena tobačnemu dimu. Drugače pa vas rotim, da kajenje opustite.
Zdravila poleg poglavitnih sestavin vsebujejo enaka umetna barvila kot hrana. Če jemljete znatne količine pisanih tablet in kapsul, so te lahko pomemben vir kemikalij, ki vam ne bodo prav nič koristile; to je še dodatni razlog, da razmislite o alternativnih metodah. Drugi vir strupenih snovi, na katerega navadno sploh ne pomislimo, so kozmetični izdelki, predvsem šamponi, regeneratorji in losjoni, ki lahko v telo prodrejo skozi kožo. Priporočam vam, da se izogibate vsem kozmetičnim izdelkom, ki vsebujejo umetna barvila (preberite nalepke!); znamk, ki so brez barve, bele ali obarvane z rastlinskimi izvlečki, ni tako težko najti, pa čeprav jih boste mogoče morali kupovati v lekarnah, kozmetičnih salonih ali trgovinah z zdravo hrano. Izogibajte se tudi zobnim pastam in drugim pripravkom za higieno ustne votline, ki vsebujejo fluor. Znanstvena dejstva o bioloških učinkih fluoridov so navedena v spodnji tabeli.
Tabela: Znanstvena dejstva o bioloških učinkih fluoridov
* Fluoridi ovirajo sintezo kolagena, kar privede do njegovega razstavljanja v kosteh, tetivah, mišicah, koži, hrustančnem tkivu, pljučih, ledvicah in traheji (sapniku).
* Stimulirajo ustvarjanje granul in potrošnjo kisika v belih krvničkah ali ta proces ovirajo, kadar so bele krvničke izpostavljene dejstvu neke tuje substance v krvi.
* Zmanjšujejo energetske rezerve in sposobnost belih krvničk, da uničujejo tuje snovi s procesom fagocitoze (uničevanja bakterij). Že mikromolarne količine fluorida, pod 1 ppm (samo eden delček proti milijonu) lahko resno izpodbijejo sposobnost belih krvničk, da uničujejo patogene mikroorganizme.
* Motijo imunski sistem in ga spodbujajo, da napada tkivo lastnega telesa in povečuje hitrost rasti tumorja pri ljudeh, ki so podvrženi raku.
* Fluor preprečuje ustvarjanje protiteles v krvi.
* Fluoridi motijo delovanje tiroidne žleze (ščitnice).
* Izkazujejo škodljiva dejstva na različna tkiva v človeškem telesu.
* Pospešujejo razvoj raka na kosteh.
* Povzročajo prezgodnje staranje pri ljudeh.
* Zaužitje fluora s pomočjo sredstev za izpiranje ust in preprečevanje kariesa pri otrocih, je zelo nevarno za njihov biološki razvoj, življenjsko dobo in splošno zdravstveno stanje.
V našem gospodinjstvu tudi najdemo ogromno strupov. Med možne strupe sodijo agresivni pomivalni praški, čistilci odtokov, jedka belila (npr. varikina) in organska topila. V gospodinjstvu so tudi mnoga topila, na primer toluen v lepilih, ki povzroči narkozo. Druga topila, ki so prisotna v barvah, razpršilcih, lakih, čistilih, lahko povzročijo aritmijo srca in ob nenadnem strahu so tudi že povzročila zastoj srca. Včasih je bilo vdihavanje lepil med najstniki moderno. Poleg resnih težav s srcem lahko povzročijo spremembo osebnosti in splošno slabo počutje, ostali kronični učinki pa še niso znani.
Strupi vseh vrst, predvsem pesticidi, so torej izmed vseh toksinov v okolju eni najnevarnejših. Poskusite se izogibati vsakemu stiku z njimi, ne hranite jih doma in raje jih ne uporabljajte v hiši ali okoli nje. Prav tako bodite previdni pri vseh barvilih, topilih in drugih hlapljivih kemikalijah z močnim vonjem. Če ste prišli v stik s temi snovmi, se temeljito umijte, dihajte veliko svežega zraka, pijte čim več vode, pojdite v savno ali parno kopel in ne pozabite vzeti antioksidantov!
Tu bi omenila še pralna sredstva. To so razni koncentrirani detergenti, praški, mehčalci in belilna sredstva, ki jih vsakodnevno uporabljamo v gospodinjstvih za pranje svojega perila. Dosti ljudi je alergičnih na pralna sredstva. Fosfati, ki se uporabljajo za mehčanje vode, na primer povzročajo draženje kože, pri vdihavanju in zaužitju so strupeni, našemu telesu pa preprečujejo vsrkanje mikroelementov. Med drugim so to tudi najbolj znani onesnaževalci pitne vode. V bioloških detergentih namesto fosfatov uporabljajo neškodljive citrate. Dišave, prisotne v pralnih sredstvih, so znane predvsem kot pogosti povzročitelji alergij. Leta 1998 je neka danska študija dokazala, da so takoj za nikljem največji povzročitelji kontaktnih dermatitisov ravno dišave. Inštitut za uporabne vede na Spodnjem Saškem je med drugim ugotovil, da prav v pralnih sredstvih uporabljajo izredno veliko alergenih dišav. Alkilfenoli (oz. alkilfenol etoksilat) so tudi ena izmed sestavin pralnih sredstev, ki naj bi povzročali porušenje hormonskega ravnovesja. Sumijo, da razpadle snovi posnemajo ženski hormon estrogen in naj bi vplivale tudi na imunski sistem. V okolju se ne razgradijo, saj so jih našli v odpadni vodi, usedlinah in celo v ribah. Trikosan, ki ga dodajajo tekočim pralnim sredstvom in sodi med antibakterijske kemikalije, pa so že zaznali v materinem mleku in ribah, kar dokazuje, da se slabo razgrajuje v okolju in da lahko kontaminira naše telo.
Dokazov o škodljivosti nekaterih sintetičnih kemikalij, prisotnih tudi v pralnih sredstvih, je torej vse več. Za nekatere ugotavljajo, da prispevajo k nastanku alergij, drugim pripisujejo celo vpliv na nekatere hormonske motnje in okvare pri rojstvih (zgodnejše spolno dozorevanje deklic in zmanjševanje števila semenčic). Nekatere kemične snovi povezujejo tudi z večjo možnostjo razvoja nekaterih rakavih obolenj (rak na dojkah, modih, levkemija).
Slabo razgradljive kemične snovi, ki onesnažujejo podtalnico, vsakodnevno zaužijemo s pitno vodo. Drug način njihovega vpliva na človeško telo pa je skozi kožo, saj strupene snovi skozi kožne pore preidejo v limfni sistem in potem še v krvni obtok. Zato priporočam, da pralna sredstva opustite in pričnete uporabljati pralne magnetke, pralne krogle ali druga naravna pralna sredstva, kot so na primer nepalski oreščki, kis in podobno. Takšna pralna sredstva so namreč idealna za ljudi z alergijami, ekcemi in tiste, ki so občutljivi na kemikalije in ne rušijo imunskega sistema ter ne zavirajo mehanizma samozdravljenja.
|
