Rožana Grdina
Ko danes opazujem ta svet, ko spremljam dogodke, ljudi in odnose, si ne morem kaj, da me ob tem ne bi predramilo zavedanje, kako odsotna je kvaliteta nežnosti. In morda si prvi hip lahko mislimo, da je moč pa le prisotna. Toda ko bolj iskreno pokukamo v zakulisje te izražene moči, bomo osupli nad njenim popačenim izrazom. Moč se danes v večji meri izraža v obliki nasilja, agresivnosti, jeze, manipulacije, potrošniške inteligence, kapitalskega nadzora. Današnji način življenja je nežnost izrinil s seznama vrednot. Preveč je mehka, hranilna, sočutna, ljubeča, da bi lahko podpirala popačeno moč. In marsikdo je prepričan, da je ženska lahko samo nežna in moški samo močan ter da je tako tudi edino pravilno. Ženski se je skozi čas dodelilo vlogo nežnejšega spola, moškemu pa vlogo močnejšega spola. Toda tako moški kot ženska nosita v sebi potencial obeh kvalitet. Glede na spol in psihološko zgradbo je ženska že po svoji naravi bližja nežnosti, moški pa moči. Toda ker je življenje vseh nas nenehna rast in psihološko zorenje, je izziv ženske vzgojiti v sebi tudi moč in izziv moškega, vzgojiti nežnost. Izkušnje dela z ljudmi na poti njihove osebne rasti me vedno znova pripeljejo do zavedanja, da smo tudi ženske nagnjene k temu, da nežnosti ne živimo ter da svojo moč zanikamo ali pa pregrobo izražamo. Moški pa svoje resnične nežnosti še ne poznajo zares, ker so jih stereotipi tako zapečatili v prepričanjih, kakšen naj moški bo. Stik z močjo in tudi njeno izražanje jim je zagotovo bližja kot ženski, toda žal tudi pri njih še daleč od tiste prave moči, ki bi družbo popeljala v novi svet. Moško moč je danes posvojil kapital in jo prepričal, da pot do uspeha in zadovoljstva tiči v dobičku. Velika škoda, posledice katere danes nosimo vsi na tem planetu. Posledice takšnega načina razmišljanja in delovanja so revščina, vojne, nasilje nad ženskami in otroki.
Da bo svet jutri drugačen, boljši in pravičnejši, je potrebno ravnovesje. Ravnovesje med skrbjo za drugega in voljo za dosego določenega cilja. Doseganje cilja za vsako ceno pomeni odsotnost nežnosti, pomeni surovo silo, ki ne pozna sočutja do sočloveka. Skrb za drugega v objemu popačene nežnosti, sentimentalnosti, čustvene nezrelosti pa je lahko življenje v mlaki in brez vizije, da obstajajo tudi kristalno čista jezera. Človek lahko tako tiči v problemu povsem nemočen. In pogosto v tej nemoči srečamo prav žensko.
RESNICA DANAŠNJE ŽENSKE
Da je resnica današnje ženske zelo drugačna od tiste, v katero nas prepričujejo različni viri informiranja, bomo ugotovili zelo hitro, če smo le pozorni, kako živijo ženske na tem planetu danes. Hiter pogled na spletne strani Amnesty International nas bo lahko tako šokiral, da se bomo vrnili v rutino življenja in pozabili, kar smo videli. Ženska je še vedno velika žrtev nasilja in zlorabe. Njena moč ji je odvzeta. Njena nežnost je skrita v neznosni bolečini. Njeno dostojanstvo uničeno. Njeno materinstvo zlorabljeno.
V razvitejšem delu sveta je seveda resnica ženske drugačna. Na severu lahko vidimo, kako se da živeti enakopravno življenje. In naj tukaj omenim, da se pogosto enakopravnost enači z enakostjo. Toda to sta dve različni zadevi. Enakopravnost je stanje, ko imata tako ženska kot moški enake možnosti, da izražata sebe, svojo naravo, svoje potenciale, ki so med seboj lahko zelo različni. Medtem ko enakost teži k temu, da ženska in moški postajata enaka, kar se pogosto razume kot "če želim doseči določen položaj, se moram lotiti moškega načina izražanja moči". In zato tudi danes v svetu žensk srečamo veliko mero tekmovalnosti in odsotnost občutka za sočloveka. Ženska moč zna biti tudi drugačna.
MOČ ŽENSKE
Moč ženske je zaradi načina vzgoje in nagnjenosti ženske psihe zatrta ali potlačena. Vzgoja izražanja moči se pri ženski začne zelo zgodaj. Odnosi v primarni družini imajo tukaj pomembno vlogo. Ženska je bolj doma v čustvu strahu kot pa jeze. Toda jeza je lahko dobra podlaga za izražanje moči. Znati čustvo jeze preobraziti v odločnost je umetnost. Za vsako umetnost pa potrebujemo rekvizite. V tem primeru ženska potrebuje podporo sebe, svojih bližnjih in kasneje tudi družbe. Če tega ni, se ženska udomači v potlačevanju svoje jeze, ki se kopiči v njej kot zamerljivost, črnogledost, pesimizem, cinizem in verbalno nasilje. Takšna ženska je lahko zelo zagrenjena, nedostopna, neobčutljiva in počasi razvije tudi resne zdravstvene težave. Kvaliteta moči pa ima pri ženski še eno zelo pomembno mesto, in to je duhovni razvoj. Ženska se z razvojem svoje moči poda na pomemben del svoje duhovne poti. Duhovni impulz se pri ženski manifestira in realizira preko obvladovanja in evolucije njenega moškega arhetipa, ki ima pod svojo domeno tudi kvaliteto moči. Arhetip očeta, ki žensko spremlja vse od spočetja, pride v trenutek, ko želi biti viden, sprejet, preobražen in polno izražen. In bolečina, ki jo tudi sama delim z ženskami na tem planetu, je zavedanje, koliko duhovne moči je zaradi nasilja in zlorabe žensk zatrte in ubite.
NEŽNOST ŽENSKE
V kvaliteti nežnosti se lahko veliko žensk lažje najde, bolj ji je domača. K temu zagotovo pripomore materinstvo. Toda materinstvo ni zgolj biti mati svojemu otroku, temveč ima širši pomen: biti mati sebi, drugemu, naravi, družbi, otrokom. Nežnost s svojimi različnimi načini izražanja je lahko ženski bližja kot moč. Toda kljub temu se danes srečujem z velikim številom žensk, ki nežnosti ne živi, je preprosto ne pozna. V primarni družini nežnosti ni bilo, na njenem mestu pa so vsakodnevno srečevale grobost. In grobost je danes povsem izrinila nežnost. Pogosto se skupaj z drugimi ženskami sprašujemo: kaj je nežnega v različnih reklamnih oglasih, ki žensko telo uporabljajo za spodbujanje potrošništva; kaj je nežnega pri operacijskih posegih in silikonski tehniki spreminjanja telesa? Odgovorov je več. Vsiljuje se velikokrat eden: lepota. In takoj novo vprašanje: ali je lepota, ki jo dosežemo z nasiljem nad telesom, res nežna? Zakaj me potem ob pogledu na povsem zguban obraz starke navda z občutkom neizmerne lepote in z nežnostjo, medtem ko me pogled na žensko srednjih let z gladkim obrazom, polnimi ustnicami in mandljevimi očmi navda s praznino in prej bolečino kot čim drugim? Ker na zgubanem obrazu vidim resnično življenje, notranje bitke in duhovne globine, medtem ko na gladkem obrazu vidim površinsko lepoto, za katero se skriva beg pred globino življenja, ki na obrazu ženske pusti večno sled. Sled, ki odstira pogled v resnično notranjo lepoto ženske. Škoda, da je danes eden večjih trendov prav kupovanje lepote. Resnična nežnost biva v lepoti in zato ne pozna kupčij, ki so danes tako moderne. Da je v resnici tako, mi vedno znova pravijo izkušnje z 'lepimi' ženskami, katerih življenje je hladno, trdo in boleče. Kvaliteta nežnosti je mehka, negujoča, hranilna, lepa in zato življenje z njo bogato, polno, izpolnjujoče.
PLES MOČI IN NEŽNOSTI
Moč in nežnost lahko v stvarstvu vidimo kot dva principa, kot duh in materijo, kot arhetip očeta in matere, neba in zemlje. Dvojnost, ki teži k enosti, k zlitju, k sodelovanju, k ustvarjanju nove oblike. Tudi moč in nežnost želita plesati skupaj, pravzaprav hočeta plesati skupaj, saj vesta, da samo njun skupni ples pomeni resnično življenje. V tem plesu se lahko zgodi zdrava skrb za naravo, sočloveka, za pravično delitev dobrin, za prave vrednote, ki so sedaj v nekakšnem stanju pozabe. Ko ženska stopi na svojo osebno in duhovno pot, se v njej začenja preobrazba obeh kvalitet. Skrite bolečine se ženska uči objeti z nežnostjo in stare zaloge besa uporabiti kot odločnost in moč. To seveda ni proces, ki bi trajal uro ali dve, niti mesec ali dva ne, temveč proces, ki mu pravimo Življenje. Določena znanja osvajamo in se jih učimo celo življenje. Tudi ples teh dveh kvalitet potrebuje čas ženske, njeno pozornost in predvsem njeno notranje duhovno hrepenenje, ki prinaša vonj in okus resnične radosti in jasnega spoznanja neizmernih globin bivanja.
|
