Regina S. Rant

Nekdo je nedavno izjavil, da bi morali mojstri feng šuija ponujati svoje nasvete zastonj. Po njegovem mnenju gre za duhovne zadeve, ki bi jih morali izvajati brezplačno, da bi se tako odkupili za svoje karmične grehe. Na vprašanje, ali so potemtakem vsi ostali ponudniki duhovnih in materialnih uslug, ki se pustijo za svoje usluge nagraditi, brez karmičnih grehov, pa ni vedel odgovora. 

Najprej moram poudariti, da feng šui ne sodi v duhovno sfero, ampak gre za tisočletja stare tehnike urejanja bivalnega okolja, ki slonijo na kvantni teoriji (vseprežemajoča či) in pa na  zakonu ravnotežja ter harmonije. Feng šui je zbir tehničnih znanj. Vsaka tehnika pa zahteva poleg strokovnih veščin še določene specifične sposobnosti, po katerih se ločijo povprečneži od pravih mojstrov. Pri arhitektih in oblikovalcih gre za prirojeno kreativnost oziroma smisel za oblikovanje, pri mojstrih feng šuija pa za prirojeno poglobljeno intuicijo.

Dandanes za vsako stvar obstaja cenik. Osebno nimam nobenih dilem glede tega, ali se feng šui nasveti plačajo ali ne. Po feng šuiju energija mora teči. Če usluga ni povrnjena na kakršen koli način, potem se po naravi stvari zgodi, da ni od nje nobene koristi. Enostavno človek ne upošteva nasvetov, če so zastonj, ker po logiki niso nič vredni. Še slabše je, če naročnik prevara mojstra feng šuija in potem prejme slabo energijo, ki mu škoduje. Pod prevare sodijo različni načini, s pomočjo katerih se znajo ljudje izogniti plačilu, kot je recimo prepričanje "višjih slojev", da so drugi dolžni delati zanje zastonj, potem neupravičeno tarnanje ali pogajanje za ceno ali pa enostavno neplačilo računa, kar je skoraj že državni šport. Seveda pa so brezplačni nasveti možni, če je mojster feng šuija prepričan, da bo prejemnik usluge nasvet upošteval in da si ga zasluži.

V stari Kitajski je učenec dvajset do trideset let delal pod okriljem svojega učitelja, ki je v zameno poskrbel za njegove potrebe. Po mojstrovi smrti pa je kot učenec priznanega mojstra že užival zaupanje ljudi. Mojstrom feng šuija ni bilo treba izstavljati računov, ampak je naročnik samoiniciativno položil v rdečo ovojnico znesek, primeren njegovemu statusu. V nasprotnem primeru bi bil deležen slabe volje mojstra, ki bi mu škodovala. Ne gre za pošiljanje nesreče s pomočjo črne magije, ampak za normalno delovanje energije. Kajti ne glede na to, kdo je tisti, ki misli na vas z jezo v srcu, je pol njegove duše stalno pri vas, in to škoduje vam in njemu. Zato se izkušeni mojstri temu izognejo, če je le mogoče. Ko pridejo v situacijo, da bi morali delati za naročnika z nejevoljo, prekinejo dogovor in se osvobodijo negativne energije. Tako preprečijo, da bi vnašali slabo energijo v svoje nadaljnje delo in s tem škodovali ljudem, ki niso ničesar zakrivili.    

VPLIV SLABEGA FENG ŠUIA

Slab feng šui deluje po pregovoru, da "stokrat nič ubije osla". Doma in v službi se pojavlja  nešteto malenkosti, ki kvarijo harmonijo in negativno vplivajo na podzavest. Vendar se človek zavestno vsega navadi in se redkokdaj še zave, da ga določena stvar moti. Ne glede na to pa utrpi posledice. Kajti če je podzavest obremenjena z negativno energijo, je pod stresom. Človek ne more jasno razmišljati in sledijo napačne odločitve.    

Slab feng šui v okolici je mnogo nevarnejši od slabega feng šuija lastnega doma predvsem zato, ker izven svojega doma nimamo praktično nobenih možnosti, da bi urejali stvari. To velja tako za naselje kot za državo, še zlasti pa velja to v globalnem smislu. Zato so Japonska in druge vzhodnoazijske države, ki se ravnajo po načelih feng šuija in živijo v blaginji, zelo zaskrbljene zaradi dogajanj po svetu. Gospodarska kriza bo zaradi globalizacije dobila enormne razsežnosti in se ji ne bo mogel izogniti nihče.

GNEZDA SLABEGA FENG ŠUIA V OKOLJU

Deponije odpadkov

Deponija odpadkov je neizmeren vir slabe energije, ki močno negativno vpliva na bližnjo in tudi ne tako bližnjo okolico. Tudi če je deponija urejena po vseh predpisih, se negativnim občutkom ob pogledu nanjo ali celo ob sami misli nanjo ne moremo izogniti. Množica kontejnerjev z odpadki, ki se vali proti deponiji, smrad, vrane in glodavci, ki so stalnica na naših deponijah, pa še povečujejo neugodje. 
Jasno je, da nekje deponija odpadkov mora biti, vendar je treba poskrbeti, da bo čimbolj oddaljena od naselij in na odročnem področju, ki nima nobene posebne gospodarske ali kulturne vrednosti. Zato nam ne bi smelo biti žal tistih nekaj evrov, kar stane prevoz na bolj oddaljeno odlagališče. Škoda, ki bi jo lahko utrpeli zaradi neposredne bližine deponije, je neprimerljiva s tem stroškom. Poleg tega pa niti ne vemo, kakšni so dejanski stroški odvoza odpadkov, saj so tu možne vse vrste goljufij.

Enako problematične so tudi deponije, kamor industrija odlaga strupene odpadke, kot je primer strupena zemlja Cinkarne Celje. Priča smo neznosnemu sprenevedanju odgovornih in človek se vpraša, čemu sploh služi javna uprava (državljanom gotovo ne), saj se večina problemov prelaga na nedoločen čas.
     
Na koncu pa se pojavlja bistveno vprašanje, koliko smo napredovali v vsem tem času pri sortiranju odpadkov, recikliranju in ponovni uporabi teh surovin. O tem ni v javnosti nobenih podatkov. Obstaja upravičen sum, da gre predvsem za besedičenje, kupi smeti pa nemoteno rastejo naprej. In končno, kaj je oblast naredila, da bi zmanjšala količino nevarnih odpadkov?! Plastične vrečke, plastične posode za mleko in sokove so še vedno prevladujoča embalaža. 

Zapuščene zgradbe

Skorajda ni slovenskega mesta, kjer se ne bi na glavni ulici podirala kakšna zgradba, da o stranskih ulicah niti ne govorimo. Nihče ničesar ne ukrene, slaba energija, ki izhaja iz podrtije, pa uničuje trgovce in poslovneže v ulici. Ljudje se namreč intuitivno izogibajo trgovinam in poslovnim prostorom v bližini podrtije. Sem denimo sodijo avstroogrske konjušnice v Ljubljani, ki jih nostalgično čuvamo kot spomin na stare dobre čase. Pa Riklijeva vila v najlepšem predelu Bleda, ki propada že desetletja in dela ogromno škodo blejskemu turizmu. Ko bi se vsaj znašli in pobirali vstopnino ter turistom razlagali sramotno zgodovino tega objekta ... Pa spomeniško zaščitena hišica v prestolnici Gorenjske, ki propada že vsaj 30 let. Zakaj je zaščitena skromna delavska hišica, ki se nahaja med visokimi meščanskimi hišami, ni nikomur jasno. Ali pa nekomu je. Logično je, da je lastnik noče obnoviti v prvotni velikosti, saj ne bi služila ničemur. 
V zadnjem času se pojavlja vedno več zapuščenih industrijskih obratov. Prazne stavbe imajo zelo močan jin, zato so strašljive. Ljudje se v njihovi bližini ne počutijo varne. Prazne stavbe tudi privlačijo narkomane in potepuhe.

Slab feng šui doma, slab feng šui v službi, slab feng šui v okolici in splošen nered. Tako se začnejo podirati domine, ki na koncu lahko dosežejo katastrofo svetovnih razsežnosti. Že Newton je spoznal, da ena sama bucika v vesolju lahko povzroči neravnotežje in s tem vesoljsko katastrofo. Ko skrbimo za lastne koristi, bi morali vedno imeti v vidu tudi skupne interese. Mogoče potem izkupiček ne bo tako velik, bo pa bolj dolgoročen. Za zaščito skupnih interesov bi morala poskrbeti oblast in v veliki meri državljani, ki jo volimo.