Dr. Vojka Bole-Hribovšek


Končno je spet prišla pomlad in z njo daljši dnevi, več sonca in prebujanje narave. Sneg ostaja samo še v hribih. Odložili smo zimske plašče in z užitkom se nastavljamo soncu. Zvončki, trobentice, pomladni žafran, mačice so v polnem cvetu. Popki na drevju se odpirajo in poganjajo mladi listi. V zraku je čutiti novo energijo in vse nas nekako kliče v življenje in rast. Se bomo odzvali temu klicu in prenovili tudi svoje življenje?

POMLAD NAS VABI V NARAVO

Če ste ljubitelji narave kot jaz, izkoristite vsako priložnost, da jo mahnete vsaj v park, če že ne morete kam v neokrnjeno naravo. Upam, da je tudi vas pomlad zvabila iz zaprtih prostorov. Kakšen užitek je slediti spremembam, ki jih prinašajo letni časi! Mlado zelenje v vseh mogočih odtenkih je paša za oči. Pisano cvetje privablja čebele. Nad vsem pa modro nebo, tu in tam prekrito s puhastimi oblaki, ki belo žarijo v soncu. Za kuliso so morda še s snegom pobeljene gore v ozadju. Svež veter nas boža po obrazu in kar nekako "pometa" negativne misli. Obdajata nas ptičje petje in brenčanje žuželk, ki nabirajo med. Mogoče lahko poslušamo žuborenje potoka, šumenje reke ali morske valove. Vse to nas vabi, da se pridružimo pomladnemu plesu Življenja.

Ste že kdaj pobožali liste ali mlade cvetove? Ste se ustavili pod drevesom, zaprli oči in se prepustili njegovi energiji? Ivan Minatti jih je odlično imenoval. "… dobra, velika bitja, ki spregovore samo, kadar umolknejo ljudje." Se znamo umiriti v njihovi navzočnosti in jim dovoliti, da nam povedo svojo zgodbo naravnih energij, ki jih črpajo iz Zemlje? Svojo zgodbo semena, ki je nekoč vzklilo in prilezlo in Materinega naročja, raslo in se razvijalo. Zgodbo o naravnih ciklih brstenja v pomladnem soncu, zorenja v poletni pripeki, odmetavanja zrelih sadežev v jeseni in počitka pod snežno odejo. In z vsakim ciklusom je bilo večje in močnejše, zrelejše in bolj polno življenjske modrosti. Drevo ve, da je njegovo mesto tu, kjer so njegove korenine. Ve, da potrebuje veter ali žuželke, da oprašijo njegove cvetove. Ve, da plodovi potrebujejo čas, da dozorijo, in ve, da se mora brez bolečine posloviti od njih, da bodo lahko naslednje leto zrasli novi, še slastnejši. Ne oklepa se jih in ne joče za njimi. Ve, da je v njih skrito seme novega življenja, ki ima svoj smisel in cilj in ki bo dalo svetu nove plodove. In ve tudi, da bo nekoč, ko bo njegova moč presahnila in ne bo več svežih popkov, ponudilo svoje telo v hrano drugim bitjem in skozi njih nadaljevalo življenje v drugi "preobleki". Ve, da je njegova energija neuničljiva, se pa občasno preoblikuje v novo življenjsko obliko in novo in spet novo …

ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE

Morda boste v naravi našli navdih za opuščanje starega, preživelega, iztrošenega, pa naj bodo to stvari, dejavnosti ali odnosi. Ni naključje, da imamo navado spomladi temeljito očistiti domove od kleti do podstrešja, odstraniti staro šaro, morda tudi pobeliti in kupiti kak nov kos pohištva. Lotimo se omar, pregledamo garderobo, kaj je še uporabno, kaj pa bo treba nadomestiti. Temeljito prezračimo obleke, morda ponovno operemo in zlikamo, da se bomo v njih bolje počutili. S tem odstranimo zastalo, izrabljeno energijo in jo nadomestimo s svežo.

Pomlad je tudi čas del na vrtu. Razgibavanje ob prekopavanju, sajenju in pletju je blagodejno tudi za naše počutje. Še posebno pa nam koristi stik z Zemljo in njeno energijo. Zemlja je Mati, ki nas hrani ne samo skozi svoje plodove, ampak tudi s svojo energijo. Tisti bolj dovzetni lahko začutijo, katera mesta prevevajo različne energije – pozitivne in negativne - in se intuitivno zadržujejo na tistih z "dobro" energijo, s katero si "napolnijo baterije".

Ob pregledovanju in pomerjanju garderobe se pogosto soočimo tudi s stanjem svojega telesa. Morda ugotovimo, da smo čez zimo pridobili kak odvečen kilogram, ki bi se ga bilo dobro znebiti. Tudi koža in lasje morda niso več tako sijoči, kot so bili. Spomladanska utrujenost nas opozarja, da nam primanjkuje vitaminov in mineralov, ker smo čez zimo izčrpali zaloge. Za dobro presnavljanje nekaterih vitaminov namreč potrebujemo sonce, tega pa si v zimskih mesecih, ko je kratek dan in odhajamo v službo v temi in se v temi vračamo, nismo mogli privoščiti. Vse delovanje našega telesa je povezano tudi s ciklom svetlobe in teme. Zato nam več svetlobe in daljši dnevi prinašajo tudi boljšo presnovo in več energije. Zato nas bo že samo zadrževanje na prostem poživilo.

Tudi naše telo je potrebno spomladanskega čiščenja. Najpreprostejši način, ki si ga lahko privošči vsak, je post. Razen v nosečnosti in ob hujši izčrpanosti je post dobrodošel način, da telesu privoščimo malo počitka od obilne zimske hrane, ki smo jo potrebovali za premagovanje mraza. Če se iz zdravstvenih razlogov ne moremo postiti, si privoščimo vsaj lažjo hrano, polno svežega sadja in zelenjave, če jo moramo kuhati, pa naj bo kuhanje čim krajše. Dobrodošli so tudi sveže pripravljeni sokovi ali pa taki s čim manj konzervansov. Privoščimo si lahko tudi sadne ali zelenjavne dneve, ko ne jemo druge hrane. Vlaknina v rastlinski hrani bo spodbudila prebavo in pomagala odstranjevati zaostalo hrano iz črevesa, z njo pa tudi nepotrebne in škodljive snovi.
Za tiste, ki nimajo zdravstvenih težav, je priporočljiv post enkrat tedensko in ob polni luni. Takrat pijemo samo vodo ali nesladkane zeliščne ali sadne čaje in sokove ter se odrečemo kavi in alkoholu. Če se ne zmoremo postiti vseh štiriindvajset ur, se vsaj odrecimo enemu ali dvema obrokoma. Takoj se bomo počutili lažje in z več energije. Če je le mogoče, si na tak dan privoščimo sprehod v naravo in se izogibajmo stresnim dejavnostim. Vzemimo si čas za meditacijo ali branje navdihujoče literature.

Tisti, ki so fizično in psihično na to pripravljeni, se lahko odločijo za večdnevni post v skladu s svojimi sposobnostmi. Dobro je tak post prvič izvajati pod strokovnim vodstvom ali pa si vsaj prej prebrati kako dobro knjigo o postenju. Ob tem se namreč iz telesa izločajo strupeni presnovki, ki so se dlje časa nalagali predvsem v maščobah, kar lahko izzove določene reakcije, na katere moramo biti pripravljeni in znati pravilno ukrepati. Predvsem se jih ne smemo prestrašiti, za kar pa potrebujemo pravilne informacije. Sposobni moramo biti namreč presoditi, kdaj gre za običajne stranske učinke posta, kdaj pa za zdravstvene probleme, zaradi katerih je treba post prekiniti.

Zelo pomembna je tudi pravilna dieta ob prehodu s posta na običajno prehrano, da si ne nakopljemo nepotrebnih težav. Vedeti moramo, da je post tudi duhovno čiščenje in da bomo med njim morda bolj občutljivi. Zato si za post izberimo obdobje, ko ne bomo pod večjimi psihičnimi in fizičnimi obremenitvami. V današnjem načinu življenja je to morda še najtežje. Prav tako se o svoji nameri pravočasno pogovorimo s svojimi najbližjimi, da nas bodo razumeli in podpirali.

Med tehnikami, ki so v tem spomladanskem času še posebno dobrodošle, so nekatere hatha joga krije. "Ha" pomeni luno in "tha" sonce. Tehnike hatha joge vplivajo na izenačenost in usklajenost luninega in sončevega principa. Ker se jih je potrebno naučiti pod strokovnim vodstvom izkušenega učitelja joge, jih bom le na kratko predstavila. Podrobneje so opisane v knjigi Paramhans Swami Maheshwarananda "Sistem joga v vsakdanjem življenju", naučite pa se jih lahko v društvih po vsej Sloveniji.

Najlažja in najmanj zamudna je džal neti – čiščenje nosu s slano vodo. Tehniko izvajamo nad umivalnikom ali posodo, v katero se izliva voda. V posebno posodo neti loto, ki spominja na čajnik, si pripravimo slano vodo telesne temperature (1 žlička soli na liter vode). Telo sklonimo naprej in nagnemo glavo na levo lice. V desno nosnico vstavimo dulec lote in pustimo, da voda izteka skozi levo nosnico. Pri tem dihamo skozi usta. Na začetku bo morda voda tekla po kapljicah, ko se bodo nosnice odmašile, pa bo curek stalen in tekoč. Ko smo porabili približno polovico vode, vstavimo dulec v levo nosnico in speremo nos še v drugi smeri. Na koncu s tehniko kapalbhati spihamo zaostalo vodo iz nosu (vsaj petindvajsetkrat vdih skozi usta in močan kratek izdih skozi eno nosnico, nato petindvajsetkrat skozi drugo in potem še skozi obe nosnici). Izvajamo jo zjutraj in zanjo ne potrebujemo več kot pet minut. Džal neti deluje na sluh, vid, vonj in okus. Izboljšuje spomin in zbranost, lajša utrujenost oči, glavobol in težave s sinusi, varuje pred prehladi in lajša seneni nahod. Kapalbhati tudi obnavlja energijo, pomirja in pomaga proti stresu.

Druga tehnika je kundžal krija – čiščenje požiralnika in želodca. Izvajamo jo zjutraj na tešče enkrat do dvakrat na teden. Lajša težave s pretiranim izločanjem želodčne kisline, alergijami in astmo ter odpravlja neprijeten zadah iz ust, ni pa primerna pri povišanem krvnem in očesnem tlaku.

Tretja tehnika je šankprakšalana – popolno čiščenje črevesja. Izvajamo jo zjutraj na tešče največ štirikrat letno, običajno ob menjavi letnih časov. To je zahtevnejša tehnika, za katero moramo obvladati pet asan, s katerimi slano vodo, ki jo popijemo (6 – 7 litrov), poženemo skozi črevesje. Po izvajanju tehnike je ključna večtedenska dieta z lahko prebavljivo hrano, brez mesa, rib in jajc, pikantnih začimb, alkohola in kave. Šankprakšalana čisti kri, razstruplja telo in izboljšuje prebavo ter pomaga proti alergijam in kožnim boleznim, ni pa primerna za otroke pred petnajstim letom, v nosečnosti in ob nekaterih zdravstvenih težavah. Vsaj trikrat jo moramo izvajati pod vodstvom učitelja joge, da smo dovolj izurjeni za samostojno izvajanje. Zato v društvih Joga v vsakdanjem življenju svojim članom ponujamo posebne enodnevne seminarje.

NOV ZAGON

Če sprejmemo cikluse v naravi tudi za cikluse svojega življenja, je zdaj čas, da razmislimo o vsem, kar smo doživeli, kar doživljamo zdaj in kar pričakujemo v prihodnje. Okrog Novega leta smo delali bilanco za preteklo leto in si zastavljali cilje. Četrtina leta je za nami in lahko že ocenimo, ali se nam življenje odvija v zaželeno smer. Kaj je tisto, kar moramo še "pospraviti", da bomo živeli tako, kot si želimo? Tako kot smo s spomladanskim čiščenjem očistili svoje okolje in telo, moramo "očistiti" tudi svoje misli in čustva.

Vzemimo si čas, da ocenimo, katere misli nas spodbujajo in nam dajejo energijo, in katere nas ovirajo na poti napredka. Kako se vidimo v odnosu do sebe, do svojih najbližjih, do sodelavcev in drugih ljudi? Mislimo o sebi, da smo neuspešni, nepriljubljeni, neprivlačni in kar je še podobnih negativnih oznak, ali pa se vidimo kot uspešne, priljubljene, privlačne, polne pozitivne energije? Nihče razen nas samih nima moči, da bi našo sliko iz negativne preobrazil v pozitivno. Tisto, kar je najpomembnejše, je zavest, da se naša samopodoba odraža v vseh odnosih vključno z odnosom do same(ga) sebe.

Če gledamo nase kot na čisto, neskaljeno zavest, ki je eno z vsem Stvarstvom, zunanje okoliščine ne bodo bistveno vplivale na nas in bomo lahko vedno v ravnotežju s seboj in Svetom. V jogi ne pravimo kar tako, da je svet tak, kot si ga zamišljamo. Najlepši prizori iz narave, največje slikarske umetnine in lepota brez primere so za slepega brez vrednosti, saj jih ne more videti. Samo iz pripovedovanja ve, da obstajajo, ni pa jih sposoben izkusiti. Tako smo tudi mi pogosto slepi za vse lepo in pozitivno ter vse ocenjujemo samo z vidika svojega trenutnega razpoloženja. Danes se počutim dobro in svet je lep, jutri se počutim slabo in bi najraje kar odšla iz njega.

Domišljamo si, da smo gospodarji sveta, osvajalci najvišjih gora, najglobljih jam, morskih globin in daljav vesolja, pa nas spravi iz tira že malenkost, kot je rdeča luč na semaforju, neprijazna beseda ali občutek, da smo prezrti in ne dovolj cenjeni. Kaj nam pomaga, če osvojimo vesolje, če ne moremo obvladovati svojih lastnih misli in občutkov?! Obremenjujemo se s tem, kako živijo in kaj počnejo drugi, domišljamo si, da vemo, kaj bi morali ali ne bi smeli storiti, ne naredimo pa tistega edinega, kar lahko naredimo samo mi sami – Človeka iz sebe.

(Izvleček iz članka)