Dr. Bara Hieng


V Sloveniji je skoraj 10.000 bolnikov z Alzheimerjevo demenco. Kljub temu pa veliko bolnikov ni prepoznanih in se tudi ne zdravi. Zaradi te bolezni pa niso prizadeti le bolniki, temveč predstavlja veliko breme tudi za njihove najbližje.

Pri Alzheimerjevi bolezni deli možganov degenerirajo, celice odmrejo, odzivnost preostalih celic na številne kemijske snovi, ki prenašajo signale v možganih, pa se zmanjša. V možganih se te spremembe kažejo kot nenormalna tkiva, ki se imenujejo senilni plaki in nevrofibrilarni vozliči, in nenormalne beljakovine. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti, kjer ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni, in pozno obliko po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Simptomi Alzheimerjeve bolezni so naslednji: poslabšanje kratkoročnega spomina, izguba občutka za čas, depresija, občutki tesnobe, močno nihanje razpoloženja in težave pri obdelavi informacij, kar povzroča zmedenost. Torej, če opazite, da imate težave s kratkoročnim spominom, se posvetujte z zdravnikom.

O vzrokih za nastanek Alzheimerjeve bolezni še vedno vemo zelo malo. Največji dejavnik tveganja je starost, temu pa sledi genetska nagnjenost. Na razvoj bolezni vplivajo tudi ponavljajoče se možganske kapi, premalo maščobnih kislin v prehrani, stres in pomanjkanje ženskega hormona estrogena pri ženskah. Kot možne dejavnike tveganja navajajo tudi agense iz okolja (aluminijevi ioni v pitni vodi in hrani, pesticidi, težke kovine, počasni virusi), nizko stopnjo izobrazbe ter pripadnost določeni etnični skupini. Bolj ogroženi so kadilci in ljudje z visokim krvnim tlakom ali visoko koncentracijo holesterola v krvi.

Za ljudi, ki so odgovorni za oskrbo oseb z Alzheimerjevo boleznijo (pogosto so to starejši partnerji ali otroci), je to posebno kruta in mučna bolezen, ki jim odvzame osebo, ki jo imajo radi. Pogosto skrbnik ne more storiti drugega kot ohranjati zadovoljivo kakovost življenja bolnika in mu zagotavljati zelo hranljivo prehrano. Ker bolezen oslabi tek in uniči sposobnost človeka, da bi skrbel sam zase, so bolniki pogosto v nevarnosti, da se pomanjkljivo prehranjujejo. Raziskave so pokazale, da stanje izboljša dodajanje vitaminov B12, C, D in E, betakarotena ter folne kisline. Obstajajo tudi dokazi, da Alzheimerjevo bolezen spremlja nizka raven cinka in selena.
Pri zdravljenju bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo so dosegli manjše rezultate z dodatki koencima Q-10, za katerega je znano, da koristi zdravju starejših ljudi. Zato je v bolnikovo prehrano vredno vključiti živila, kot so otrobi, špinača, lucerna, krompir in jam ter soja. Ne smemo pozabiti, da bo imel bolnik takrat, ko bo bolezen napredovala, težave z uporabo jedilnega pribora. Če je le mogoče, načrtujmo obroke tako, da bosta za njihovo uživanje potrebna kar najmanjši fizični napor in usklajevanje gibov. Tu se mi zdi omembe vredno še zdravljenje Alzheimerjeve bolezni s prehranskimi dopolnili, ki ga v ZDA izvajajo nekateri zdravniki.

PREHRANA VPLIVA NA RAZVOJ BOLEZNI

Predvsem je pomembno, da z zdravim načinom življenja preprečimo nastanek te, za medicino neozdravljive, bolezni.
Raziskovalna skupina z Univerze v Firencah je ugotovila, da se pri ljudeh, ki so zvesti izključno mediteranski prehrani, Alzheimerjeva bolezen pojavlja v 13 % manj pogosto kot pri ostalih, ki ne uživajo takšne prehrane. Mediteransko prehrano, ki je bogata z oljčnim oljem, sadjem, oreščki, zelenjavo in ribami ter ne vsebuje veliko mesa, mlečnih proizvodov in alkohola, že nekaj časa spremlja sloves "modela zdrave prehrane", ki prispeva k boljšemu zdravju in kakovostnemu življenju.

Znanstveniki so več kot desetletje raziskovali vpliv aluminija na različne bolezni; najverjetneje je povezan z demenco. Čeprav je potrebno povezavo še dokončno dokazati, so aluminij tu in tam našli v poškodovanih možganskih celicah ljudi z Alzheimerjevo boleznijo, zato sklepajo, da naj bi imel svojo vlogo pri razvoju bolezni. Zato bi se bilo pametno izogibati živilom in načinom kuhanja, ki privedejo do zaužitja visokih odmerkov tega minerala. Za kuhanje kislih živil, kot so rabarbara, čatniji, marmelada ali paradižnik, ne uporabljajmo aluminijaste posode. Visoka stopnja kislosti teh živil namreč poveča količino aluminija v njih.

Silicij, in sicer v obliki silicijeve kisline, preprečuje, da bi telo vsrkalo aluminij. Viri silicija so morske alge, lucerna, kapusnice, zelena solata, čebula, temno zelena zelenjava in mleko. V pivu najdemo vrsto silicija, ki nastane kot proizvod ječmena med varjenjem piva, zato je koristno vsak dan spiti vrček ali dva piva. Izogibati pa se moramo seveda čezmernemu uživanju alkohola.
Preverjajmo označbe na zavitkih peciva in piškotov! Pozorni moramo biti na aditiv E 541 (natrijev aluminijev fosfat, ki je kisel), ki ga uporabljajo za vzhajanje testa, saj se mu moramo izogibati. Prav tako za zdravljenje slabe prebave ne smemo uživati nekaterih antacidov, ki vsebujejo veliko aluminijevega hidroksida. Zdravila sicer trenutno olajšajo težave, a pogosto jih bomo prav tako odpravili s spremembo prehrane.

Tudi česen lahko pomaga preprečevati in zmanjševati Alzheimerjevo demenco, zato ga uživajmo dnevno. Tudi nekatere zdravilne rastline Alzheimerjevo bolezen upočasnjujejo ali celo preprečujejo njen nastanek, druge izboljšujejo krvni obtok, tretja skupina pa pomaga pri lajšanju razpoloženjskih nihanj, občutkov, tesnobe in motenj spanja, ki se pojavljajo pri bolnikih s to boleznijo. Vendar morate vedeti, da smete sočasno uporabljati samo eno od naštetih zdravilnih rastlin.

Za uspešno preprečevanje Alzheimerjeve bolezni velja še naslednje:
Poleg uživanja uravnotežene prehrane, v kateri je veliko mastnih rib in hladno stiskanih rastlinskih olj, kot je ekstra deviško oljčno olje, ter sveže zelenjave in sadja, je potrebno tudi dosledno izogibanje škodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje. Jemljite tudi vitamine A, C, E ter minerala cink in selen ter bodite telesno in psihično aktivni. Tudi v starosti sta priporočljivi čim večja psihična in telesna aktivnost. Raziskave kažejo, da intelektualno delo (reševanje križank, branje knjig, pomaganje vnukom pri domačih nalogah, recitiranje pesmi, spominjanje dogodkov iz preteklosti, igranje kart …) v starosti odloži pojav bolezni, tako da se demenca pojavi kasneje, kot bi se sicer. Torej skrbite za redno telesno dejavnost in urite spomin! Tudi pri že ugotovljeni demenci je pomembno, da čim dlje ostanemo aktivni in se v okviru svojih zmožnosti ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas zanimajo.

(Izvleček iz članka)