Nataša Zorc


Človek je bitje, ki je šele stopilo na pot spoznavanja sebe in velikih potencialov, ki jih ima v svojem duhovnem središču. Danes tudi znanost, oprezno in previdno, pa vendarle, vse bolj dokazuje, da sta zavest in telo ločena. Telo mine, zavest ostane. Kaj je zares zavest v človeku in vsi njeni potenciali, se nam najbolj razkriva subjektivno, ko začnemo raziskovati, kdo smo. Eden od treh najglobljih in dragocenih zakladov zavesti je intuicija. To je duhovna moč ljubezni in modrosti in izvira v notranjem jazu, višjem jazu – duši. Intuicija je eliksir življenja. Je srce duše v vsakem človeku, njegov pravi, vendar skriti in skrivnostni obraz. Je modrost, ki nas uči kako pravilno živeti, izražati svoje potenciale, kako sobivati z drugimi in kako ljubiti. Odstira nam globlje razumevanje življenja, drugih in sebe.

FENOMENI INTUICIJE 

Fenomeni intuicije so tiste nenavadne sposobnosti, za katere menimo, da so skoraj čudežne ali pa vsaj nemogoče. Mednje sodijo t.im. zunajčutne zaznave.
To so zaznave, do katerih ne pridemo po običajni poti – preko čutil – temveč na "nerazložljiv" način. Tako v budnem stanju kot v meditaciji, molitvi ali sanjah. Včasih so dejstva ali logika razuma navidezno celo v nasprotju s samim intuitivnim spoznanjem. Npr. okoliščine govorijo, da določena stvar ne bo uspešna, da se bo izjalovila, pa nam notranji glas pravi, da se bo vse dobro izteklo, čeprav je na videz nemogoče, da bi se. Zgodi pa se kasneje ravno to: vse se izteče dobro.
Podobno je, ko stojimo na življenjskih razpotjih – poskušamo prepoznati, kaj je tisto, kar je zares dobro za vse vpletene. Morda so to odločitve, ki niso lahke, na liniji najmanjšega napora in na videz tudi niso logične. Pa so pravilne.

Izkušnje zunajčutnih zaznav so različne in se tičejo vseh čutov: vida, sluha, tipa, vonja, okusa ... Če poslušate somelliere, ki preizkušajo vino, njihov opis okusa meji na zunajčutne zaznave. Opišejo lahko toliko različnih značilnosti okusa, da je povsem jasno, da tega ne morejo razbrati zgolj samo z okusom samim, temveč sega njihov opis v subtilnejše dimenzije.

To velja tudi za vizije dogodkov, ki so se ali pa se šele bodo zgodili, ne da bi bili nujno prisotni. Tako se npr. v naših sanjah ali celo v budnem stanju pred našimi očmi odvije nek prizor, jasen in čist v vseh detajlih, ki se v nekem prihodnjem bližnjem ali daljnem času dejansko zgodi. Mnogo ljudi v sanjah vidi prihodnje dogodke. Poznam dekle, ki je imelo leto dni pred smrtjo svoje matere sanje, v katerih ji je mati prišla povedat, da bo živela samo še eno leto. Dekle si je datum sanj zapisalo in čez leto dni, z le štiridnevnim zamikom, je mati umrla.

"HEUREKA!"

Že zaznava energij kristalov, je izziv za razum. Kako neki lahko začutiš energijo, če je ta nevidna, neslišna, nima mase, teže, ne moreš je otipati, okušati ...? Nenavadni so tudi zdravilni potenciali posameznikov, kjer že samo položena dlan lahko tako spremeni neravnovesno stanje v telesu, da človek ozdravi. Enako lahko omenim prenos misli - telepatijo, sposobnost videnja prihodnosti in preteklosti – prekognicija in retrokognicija, kjer nisi bil prisoten in naj omenim še fenomen zunajtelesnih izkušenj ...

Najbolj nenavaden učinek delovanja intuicije je zagotovo Arhimedovo spoznanje, ki ga je obeležil z vzkliki "heureka!". To je prenos globokega spoznanja z višjih ravni zavedanja. Temu fenomenu pravimo luč v glavi (iluminacija), kjer z neposrednim intuitivnim uvidom prideš do najglobljih spoznanj. Zakaj luč? Ker je luč oziroma svetloba najbolj izražena lastnost sveta duš. Če meditiramo in naravnamo svoja telesa (kot lečo) na ta žlahtni in skriti izvor v nas, se nam odpre ocean luči, v katerem svojo dušo prepoznamo kot prav posebej zgoščeno luč, ki se nam odpre kot komaj vidna silhueta, če pa je naša zaznava prav posebej precizna, pa jo lahko vidimo kot sijoči lotosov cvet.

Prisotnost močne svetlobe v "notranjem" svetu so opisovali tisti, ki so doživeli obsmrtno ali pa zunajtelesno izkušnjo. Zato lahko rečemo, da smo v resnici stkani iz svetlobe, le da se v najgostejši materiji, iz katere je naše telo, ta svetloba izgubi in skrije. V materiji fizičnih teles je svetloba skrita in latentna ter se skozi razvoj zavesti in intuicije prebuja in aktivira, mi pa jo lahko vse bolj zaznavamo.

POVSEM DRUGAČNO ZAVEDANJE

Intuicija je eno najglobljih možnih stanj zavedanja, ki so spremljana z notranjim doživljanjem blaženosti, radosti in najglobljega uvida. To niso čustvena stanja niti miselna. Intuicija presega vse. Pot do nje pelje skozi vzpostavljanje miru in tišine v telesih ter je pot pozornosti, ki te vodi skozi vse "čutne" svetove, visoko v svetlobo, odprtost, svobodo ... Pomeni, da se zavest človeka vpotegne globoko na duhovne ravni (na raven budhija), kjer je življenje povsem drugačno, zavedanje povsem drugačno. To so razsežnosti domovanja duše

Vse te posebne zaznave in uvide lahko razvrstimo v to ali ono kategorijo zunajčutnih zaznav. Tipi zunajčutnih zaznav so zaznave etrskih energij, zaznave astralnih energij, avrična jasnovidnost, jasnoslišnost, psihometrija – jasnočutnost, telepatija, prekognicija, retrokognicija, psihokineza, neposredni uvid  ... Pri zunajčutnih zaznavah (ekstrasenzorni percepciji) gre za nadgradnjo spoznavanja s čutili – s petero čutili spoznavamo zunanji svet, za spoznavanje notranjih svetov razvijamo notranja čutila, senzitivnostne senzorje (etrski vid, čakre v dlaneh, avra človeka kot senzitivnostni organ, ustrezne čakre – spolna, srčna, trebušna, čelna).

Prav posebne zunajčutne zaznave pa so povezane z notranjimi izkušnjami visokih stanj zavesti, ki se lahko zgodijo v meditaciji ali zelo predani molitvi ali pa ob kakšnih zelo posebnih trenutkih naše odprtosti in uglašenosti za finejše dimenzije.

IZLET IZ TELESA

Posebna linija razvoja intuicije in spoznavanja sebe kot zavesti pa so zunajtelesne izkušnje (ZTI). ZTI je spontana ali pa hotena ločitev zavesti od fizičnega telesa. Gre za izkušnjo, ko človek zapusti svoje fizično telo in ga opazuje, prav tako svet okoli sebe, s točke izven svojega telesa. Zavest izstopi iz telesa, a je z njim še vedno povezana preko "srebrne nitke", energijske popkovine, ki povezuje fizično in etrsko telo z astralnim. Čez čas se zavest – mi sami! – povrne v telo.

Ko sem sama imela zunajtelesno izkušnjo, je bilo to nekaj nepojmljivega. Znašla sem se pod stropom ter opazovala svoje in prijateljičino telo pod seboj, čeprav sem jasno vedela, da je del zavesti še vedno tudi v fizičnem telesu. Fizične oči sem imela zaprte in hkrati pripovedovala prijateljici, da jo vidim, in ji opisovala, kaj dela. Potem se mi je odstrl notranji svet – kot vesolje -  in vedela sem, da lahko pogledam v preteklost in v prihodnost, če želim. Hkrati so se mi porajala posebna spoznanja posebej o odnosu do življenja. 

Takšna izkušnja človeku spremeni življenje. Ga predvsem poglobi in razbremeni mnogih utesnjujočih konceptov in predstav. Če kje in kdaj lahko izkušaš svobodnejšega Sebe, ga prav gotovo lahko skozi zunajtelesno izkušnjo. Tu tudi intuicija postane bližja in domača. Kot globok, izpolnjujoč, razsvetljujoč dotik spoznanja.

(Izvleček iz članka)