Aleš Petrič
 

Iz televizijske nadaljevanke Dosjeji X znani igralec David Duchovny ni prva slavna osebnost, ki je priznala odvisnost bodisi od seksa bodisi od pornografije in odšla na zdravljenje. Če drugega ne, se je to isto zgodilo še bolj znanemu igralci Michaelu Douglasu pred nekaj leti, točneje nekaj pred sklenitvijo zakona z lepo Valižanko Catherine Zeta-Jones. Toda vseeno se je v javnosti znova zbudilo zanimanje za to vrsto odvisnosti.
 
Znanstveniki trdijo, da je v populaciji med 3 do 6 odstotkov teh odvisnikov, čemur bi lahko drugače rekli "vsak dvajseti med nami". A ker tabuiziranje spolnosti traja že dolga stoletja, tega tudi šestdeseta leta, hipijevsko gibanje in muzikal Hair niso uspeli dokončno razbiti. Tako še vedno prej izberemo opcijo "ne govoriti o tem, čeprav se stvari nabirajo" kot pa "izpostaviti se v javnosti, saj kaj pa bodo rekli ljudje".
Da je s spolnostjo oziroma njenim konzumiranjem čisto podobno kot z glasbo, prehrano ali vožnjo z avtomobilom, tega nočemo niti slišati. Nekdo glasbo posluša cele dneve, drugemu ni do nje. Pri igrah na srečo je nekomu dovolj en sam listek za loto vsako soboto, pa še to le v primeru, da zunaj ni dež, drugi pa je že pravi odvisnež in ga od čakanja v vrstah ne odvrne nič. Ker nam je internet v devetdesetih letih prinesel nesluten razvoj možnosti, se seksu ni dalo izogniti, še posebej če vemo, da gre pri tem za odličen posel. Tako je marsikdo našel in videl kaj novega, posledice pa so različne. Da nam pornografija lahko izboljša spolno življenje doma, je precej dvomljivo prepričanje, slabih posledic je veliko več. Seveda ni vsak pogled na pornografske spletne strani že odvisnost, a tudi če interneta ni, je golote in predvsem razmišljanja o tem, kaj vse se morda še skriva za njo, dovolj tako v medijih kot v reklamah. Da o tradicionalnih mastnih vicih in razpredanju o ljubicah in ljubimcih ne govorimo.
 
Pri odvisnosti od seksa gre za vrsto obsesivno kompulzivne motnje, podobne odvisnosti od alkohola ali iger na srečo. Odvisnik vzorca obnašanja ne more zaustaviti, tudi takrat ne, ko mu to prinaša konkretne negativne posledice, kot na primer pretirana uporaba pornografije, ponavljajoča se nezvestoba, prostitucija, nadlegovanje drugih in podobno.
 
Znanstveniki so mnenja, da gre pri odvisnikih od seksa zgolj za nadomestilo za čustveno praznino zaradi negativnih izkušenj iz preteklosti in trdijo, da je po raziskavah približno 80 odstotkov odvisnikov od seksa v preteklosti doživelo travmatično seksualno izkušnjo. Ker pa vemo, da obstaja določen odstotek ljudi, ki imajo neizbrisen občutek, da jih "nihče ne mara" in hlepijo po toplini in ljubezni na skoraj dobesedno kakršen koli način, od te točke do konzumiranja pornografije ni več daleč, če je le priložnost za to.
 
Da večjih potreb po spolnosti nimajo samo moški, čeprav so sociološko vzeto v večini, dokazuje tudi znana islandska pevka Björk, ki v intervjujih mirno razlaga, da "potrebuje seks večkrat dnevno", da bi lahko "normalno delovala". Odvisnost od seksa? Verjetno, toda potem se začne porajati vprašanje, kje je meja. Kajti nekaterim je zadosti "enkrat mesečno", drugi bi pa kar naprej seksalo – za oboje je pristop tistega drugega napačen in moteč. Tako je dilema o tem, kaj je odvisnost od seksa in kdaj nastopi, odprta še naprej.