Dr. Helena Jeriček, Drago Klanšček

Od tega, ali se vidite kot žrtev življenja ali kot njegovi soustvarjalci, je odvisno tudi, koliko ste pod stresom. Žrtve življenja so pogosto pod stresom, vsako situacijo doživljajo kot napad nase, kot ogrožajočo in neprijetno, soustvarjalci življenja pa so pripravljeni na vse pogledati tudi z drugega zornega kota, v situacijah iščejo tudi dobre plati in so se pripravljeni z njimi spopasti.

KAJ JE STRES

Stres je stalnica v našem življenju. Je nekaj, čemur se ne moremo izogniti, in nekaj, kar nam pomaga preživeti. Ko govorimo o stresu, običajno mislimo predvsem na negativni stres (doživljamo ga kot takega), ki traja dlje časa, se ponavlja in lahko vodi v najrazličnejše težave.

Beseda "stres" izvira iz latinščine in pomeni napetost, pritisk oz. silo, ki deluje na določeno površino. Prvič so jo uporabili v 17. stoletju. V medicino je ta izraz prinesel Hans Selye leta 1949. Zanj je stres "telesno prilagajanje novim okoliščinam oz. stereotipni, nespečificni odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnovesje".

Danes obstaja več definicij stresa. Večinoma ga definirajo kot fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi potencialno škodljivim ali ogrožajočim dejavnikom, ki se imenujejo stresorji. Stresor je dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in ki zamaje njegovo ravnovesje, posledica pa je stresna reakcija.

Stresnost neke situacije ali dogodka ni za vse ljudi enaka, ampak jo dolocajo posameznikova osebnost, starost, njegove izkušnje, vrednote, prepričanja, energetska opremljenost, okoliščine, v katerih se pojavi, ter širše in ožje okolje, v katerem živi oseba. Pomembna je tudi življenjska in miselna naravnanost posameznika, trdnost ter kakovost medosebnih odnosov z ljudmi, ki ga obdajajo. Tako je določen dogodek lahko za nekoga stresor, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življenju.

STRESNA IN SPROSTITVENA REAKCIJA

Kadar določeno situacijo zaznamo kot težavno, nevarno ali ogrožajočo, naši možgani spodbudijo nadledvični žlezi, da zvečata izločanje hormonov, ki sprožijo niz drugih dogajanj, s čimer se telesno pripravimo na to situacijo. Gre za t.i. reakcijo "boj ali beg", ki vključuje pospešeno bitje srca, hitro dihanje, povišan krvni tlak, napete mišice, mrzle dlani in stopala, povečano budnost, vznemirjen želodec in občutek strahu ali ogroženosti. Ta reakcija izvira še iz časov, ko so se naši predniki morali boriti za preživetje in jim je to, da so se spopadli z nevarno zverjo ali pa so ji ubežali, pomagalo preživeti. Ko je nevarnost minila, so spremembe v možganih povedale telesu, naj se sprosti in pomiri. Vključila se je "sprostitvena reakcija", kar pomeni, da sta se dihanje in utrip srca upočasnila, da je tlak padel in da se je pojavilo ugodje. Obe reakciji sta v domeni vegetativnega živčnega sistema, kar pomeni, da sta spontani in se zgodita brez naše kontrole. To pa ne pomeni, da nimamo nobene možnosti, da nanju vplivamo.

Tudi danes se na stresorje odzivamo podobno, čeprav so precej drugačni kot včasih, pa tudi stresne situacije trajajo dlje, se ponavljajo, so zelo močne, zgoščene, včasih skoraj neprekinjene oz. jih tako doživljamo. Za sodobne način življenja je značilno, da se veliko ljudi nahaja v stalnem stresu, v stalni stresni reakciji. To pomeni, da so stalno pripravljeni na boj in beg in da pri njih ne pride do samodejne "sprostitvene reakcije". Gre za stalen občutek ogroženosti oz. za negativni stres, ki zmanjšuje učinkovitost in je pomemben dejavnik za nastanek najrazličnejših bolezni in motenj, kot so bolezni srca in ožilja (npr. visok krvni pritisk), prebavne motnje, motnje delovanja imunskega sistema (npr. sladkorna bolezen) in drugih.

ZNAKI STRESA

Znaki so razlicni od posameznika do posameznika. Opazimo lahko začetno stanje osuplosti oziroma zbeganosti z določeno stopnjo zmanjšanja polja zavesti in pozornosti, zmanjšane sposobnosti doumevanja zunanjih vtisov in določeno stopnjo dezorientiranosti. Pri nekaterih se znaki kažejo bolj na telesnemu, pri drugih bolj na čustvenem, miselnem ali vedenjskem podrocju. Največkrat se med seboj prepletajo in vzdržujejo. Znaki na TELESNEM področju so lahko: potne in mrzle dlani, pospešen utrip srca, glavobol, izpuščaji, prebavne motnje, težave z dihanjem, zakrčene mišice itd.; znaki na MISELNEM področju so različne negativne misli, težave s koncentracijo; na ČUSTVENEM področju: potrtost, napetost, jeza, strah, razdražljivost, prepirljivost in na področju vedenja: pomanjkanje volje, neorganiziranost, jok, napetost, težave s spanjem ...

(izvlecek iz članka)