Hermina Merc
  
 
Težko je strpati vse svoje želje, razmišljanja, hrepenenja, strahove v tako omejeni prostor, kot je telo. Zakaj smo stalno napeti, nemirni in se počutimo prikrajšani, izčrpani, prenatrpani, zablokirani, v zatečenem stanju? Ni nujno, da se vsega tega tudi zavedamo, a zagotovo vsakdo občuti, da nekaj ni v redu. Vsako telo ima v sebi zapisane vse svoje zgodbe in jih pripoveduje na svoj lasten način (v obliki bolečine, izčrpanosti, otopelosti, poškodbe, bolezni).

Potrebno je razumeti, da je delitev na telo in um absolutno napačna. Če ločite sebe od svojega telesa, to vodi v potlačitev. Čim bolj tlačite telo, tem bolj boste razočarani, kajti potlačitev na daljši rok ni mogoča. Možno je doseči trenutno premirje, ampak potem boste spet poraženi.

Psihoterapija je zdravilo, ki zdravi razklanost telesa in duše. Psihoterapevti imamo isti namen – dvigniti ljudi k zrelosti in preobrazbi, a poti in tehnike za to so različne.

Ni sramotno, če v življenju poiščemo vodstvo. Samo pameten človek sprevidi, da smo v določenih življenjskih preizkušnjah kakor otroci. Kdor ima namreč premalo izkušenj, ponavadi ne deluje modro. Do globljega razumevanja sebe in bistva življenja pridemo s samodisciplino in pogumno samoanalizo v psihoterapiji.

Občutiti sebe je prvi korak v psihoterapiji. Zunanji občutek v resnici sploh ni občutek. Je samo moda, kriterij, vsiljen od zunaj. Pomembno pa je spoznati notranje občutenje sebe, da jasno prepoznamo razlike. In zato se je potrebno soočiti s svojo osebno zgodovino, z notranjimi zemljevidi sebe iz otroštva, mladosti, odraslosti.

Sleherna zasvojenost izvira iz upiranja temu, da bi se soočili s svojo bolečino, strahom, praznino (čustveno in bivanjsko). Vsaka zasvojenost (alkohol, droga, tablete, cigarete, hrana, seks, drugi človek, pretiravanje v iskanju čutnih užitkov, televizija, internet, telefon) pomeni uporabiti nekoga ali nekaj za to, da prikrije našo bolečino, strah, negotovost, praznino!

IZČRPAVANJE, KI NI RAZBREMENITEV

Pri vsaki zasvojenosti pride trenutek, ko "omamljanje od zunaj" na vas ne deluje več, in tedaj občutite še več bolečine in tesnobnosti kot kadarkoli prej. Biokemiki vas bodo kmalu naredili odporne na jezo ali odporne na tesnobo, ker bo vaš telesni kemizem nadzorovan, toda s tem še ne boste zdravi, zadovoljni, uresničeni. Kajti čustva kot jeza, razdražljivost, tesnobnost so znotraj vas in ne morete jih zmeraj obvladovati. Morajo se pokazati, da jih lahko razumete in preobrazite. Človekova preobrazba pa nima meja.

Kadar mečete energijo iz sebe (na primer storilnostni športi in konjički), se lahko čutite razbremenjene, toda ta razbremenitev je trenutna, saj ste zgolj  zamenjali eno obliko dela za drugo (šport), ki pa je še vedno delo(vanje). Čemur ljudje običajno pravijo užitek, je samo izmetavanje konfliktnih energij. Vaša življenjska energija in vitalnost pa uhajata, namesto da bi ju revitalizirali. Sicer morda za nekaj trenutkov čutite sprostitev napetosti, toda to je tako kot bi na obroke metali proč svoje življenje.

Ne bežite več pred seboj s pomočjo družbe, društev, prekomernega vdajanja trenutnim užitkom! Samo zato, ker je množica z vami, ste sproščeni. Prilagodili ste se družbi, sebe pa ne občutite več.

NE IZBIRAJMO BLIŽNJIC

Vsi hrepenimo po tem, da bi izpolnili sebe, svoj jaz. Toda če izberemo bližnjico, potem se bomo na koncu izgubili. Najkrajša pot je preko bogastva, moči, politike. Toda to je lažna,  zgolj estetska osebnost. Vse življenje bežimo od sebe, od svoje pristne in avtentične narave. Drugi so nam pomembni zato, ker nam pomagajo bežati. Zato smo prepogosto usmerjeni k drugim, namesto da bi iskali sebe od znotraj.

Vsak sodobni človek pa mora spoznati lastno individualnost in sprejeti odgovornost zanjo.

Intelektualno prepričanje sploh ni nikakršno prepričanje. Psihoterapevtu gre za ustvarjenje takšne situacije, da klientov jaz s svojimi pristnimi, najglobljimi občutji stopi iz njega nasproti terapevtu. V psihoterapevtskem procesu si prizadevamo ustvariti raznovrstne situacije. In kadar v psihoterapiji postavljate vprašanja, vprašujte vprašanja, ki so osebna, intimna, pristna. Morate se zavedati, kaj v resnici sprašujete. Ali je to nekaj, kar vam resnično kaj pomeni? Če bo odgovorjeno, ali se vam bo odprla nova perspektiva?

(izvleček iz članka)