|
Barbara Škarja
Skupina znanstvenikov je morala izpeljati raziskavo v oddaljenem, skoraj nedostopnem kraju. Njihovo opremo je nosila skupina mehiških nosačev. Nekje na poti so se nosači brez razloga nenadoma ustavili. Znanstveniki so se najprej začudili, nato so postali nemirni in na koncu jezni. Zakaj ne gredo naprej? Čas zapravljajo. Mehičani pa so še naprej čakali. Nato so se nenadoma spet premaknili. Eden od njih je znanstvenikom razložil, kaj se je zgodilo: "Šli smo tako hitro, da so naše duše ostale za nami. Ustavili smo se zato, da jih počakamo."
Zgodba je vzeta iz zadnje knjige priznanega transpersonalnega psihologa Piera Ferruccija, ki ima naslov Moč prijaznosti. Prijaznost je zagotovo najhitrejša pot do tega, da razvijemo svoje potenciale, postanemo boljši človek in najdemo svojo dušo. To je spoznal tudi znani filozof Aldous Huxley. Potem ko je poskusil že neštete tehnike za samorazvoj, ki so segale od večne modrosti, meditacije in zena do dela s telesom in celo s psihedeliki, je na vprašanje, katera je najboljša, odgovoril takole: "Morda je nekoliko neprijetno, da moram po tolikih letih raziskovanj in eksperimentov reči, da je najboljši odgovor - bodite samo malo bolj prijazni."
Za prijaznost si je treba vzeti čas, se ustaviti, prisluhniti in se dotakniti. Prijaznosti ni brez iskrenosti, topline in empatije. Zahteva veliko potrpežljivosti, zaupanja in odpuščanja. Ne moremo biti prijazni, če nismo prilagodljivi, spoštljivi in hvaležni. Rojeva se iz skromnosti, velikodušnosti in radosti. Vse te kvalitete, skupaj in posamično, nas postopoma pripeljejo do tega, da se približamo svoji duši. Tisto, kar jim je skupno, je globina. Globine pa ne moremo doseči na silo in na hitro – vsaj trajne ne.
Morda je prav poletni čas dopustov priložnost, da se ustavimo in počakamo na svojo dušo. Najlažje se ji bomo približali skozi tišino, lepoto in radost. Spomnimo se lepih krajev in pojdimo tja. Vzemimo si čas, da lepoto ne samo opazimo, ampak jo tudi vsrkamo vase. Dovolimo ji, da odpre naš um, razširi polje naših prizadevanj in našega smisla. Naj se njena zdravilna moč razlije po telesu, ga nahrani in harmonizira. Ko se nas resnično dotakne lepota, lahko doživimo trenutek čistega psihološkega zdravja. Čeprav ne vemo, kako in zakaj, vidimo in vemo več. To je znak, da je duša s svojo energijo blizu.
Poiščimo si kraj, ki je miren in tih. Tako se bodo naše vsakodnevne misli lahko postopoma izlile navzven in naredile prostor mislim, ki se rojevajo iz dušine svetlobe. Take misli nam prinašajo navdih, v sebi imajo ustvarjalni impulz, ki se mu ne moremo upreti. V njih je vedno nekaj dobrega, za nas, za skupnost, za planet. Dajejo nam občutek povezanosti in pripadnosti nečemu, kar nas presega. V tišini lahko začutimo, da smo prebivalec planeta, del človeštva, narave in univerzuma. Kot bi lebdeli v večnosti. Nikamor se nam ne mudi. Na razpolago imamo ves čas, ki ga potrebujemo. Vse se dogaja ob pravem času. Tako skozi tišino vstopimo v dušni čas, ki ni zamejen z dnevi in urami, ampak utripa v ritmu ustvarjanja, ohranjanja in spreminjanja.
Ko se uglasimo s tem ritmom, ne čutimo več potrebe, da bi se česarkoli oklepali. Vemo, da ima vse svoj čas in svoje trajanje. Pomikamo se od ene izkušnje k drugi in se učimo – kako biti bolj prijazni, ljubeči, celostni. To nam daje občutek večje svobode. Nismo več ujeti, saj vse mine, vse se spreminja. Tudi mi sami. Naše misli, občutki, prepričanja, navade, vrednote. Kljub temu pa obstaja v nas nekaj, kar je stalno. To je jaz. Jaz je naše središče, naša zavest, opazovalec igre življenja. Jaz je žarek dušne zavesti, ki se z ničemer ne isti in ni z ničemer pogojen. Ves čas biva v radosti širokega samozavedanja. In če s bomo odločili počakati svojo dušo, nam bo radost sama po sebi prišla naproti. Ne bo nam treba hiteti in se na vse kriplje truditi, da bi jo dosegli. Naše življenje bo naravno postalo bolj lahkotno, mirno in polno. Splača se poskusiti. Za začetek je to lahko samo trenutek ali dva. Toda če bomo temu namenjali pozornost, bodo ti trenutki rasli, se daljšali in polagoma preželi naše življenje s kvalitetami duše.
|